Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Sinoči je bil v nabito polni dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji koncert ruskega pisanista Denisa Macujeva - nekaj vtisov s koncerta je zbrala Katarina Radaljac. Na Gradu Bogenšperk te dni v sklopu Valvasorjevih grafičnih dnevov poteka mednarodna grafična delavnica, v kateri ustvarja šest umetnikov. Prelistali pa smo tudi otroške in mladinske knjižne novosti.
Ta konec tedna sta se sklenila dva festivala. 13. srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Pranger ter 15. izdaja festivala Sanje v Medani, ki je bila letos zelo družbeno anagžirana. Nekaj vtisov s festivala boste slišali v oddaji, vabimo pa vas tudi na koncert vrhunskega ruskega pianista, ki bo nastopil na Festivalu Ljubljana Denisa Macujeva.
Koledarsko leto v znamenju 400. obletnice smrti Williama Shakespearja, z različnimi prireditvami obeležujemo po vsem svetu. Sinoči je v Cankarjevem domu v Ljubljani gostoval britanski shakespearolog in poznavalec renesanse Stephen Greenblatt. Nekoliko krajši koledarski izsek pa se izteka tokratnemu festivalu Lent, katere zastor bodo v Mariboru spustili jutri zvečer. Sočasno pa bodo na Bledu dvignili zastor 21. mednarodnega glasbenega festivala, v Ljubljani pa se bo začel festival Poleti v NUK (Narodni in univerzitetni knjižnici). Od nedelje naprej bomo v Novi Gorici poslušali saksofone, konec tedna pa ne bo manjkalo niti koncertov klasične glasbe. Več v oddaji Svet kulture, vabimo vas k poslušanju! foto: www.anamonro.org
Festival Sanje v Medani je že dolgo festival ustvarjalnosti in domišljije, veliko je literanih in glasbenih dogodkov. Tu se spletajo glasovi ljudi, ki so pozabljnei ali bi želeli zakričati resnico o svetu, ki laže. Tudi letos bo tako.
Začenja se letošnji ljubljanski jazz festival. 57. edicija kot prvo ime festivala ponuja znano japonsko virtuozinjo, pianistko Hiromi z njenim triom, poleg nje še nekaj drugih izvrstnih pianistov in pianistk, med drugim Eve Risser in domačo Kajo Draksler, dogajanje pa se iz koncertnih dvoran Cankarjevega doma širi tudi na prosto.
V današnji oddaji podrobneje o 13. srečanju pesnikov, kritikov in prevajalcev Pranger, ki bo trajal do 3. julija. V prestolnico prihaja Ana Desetnica, jutri pa se začenja 57. Jazz festival Ljubljana - v Cankarjevem domu bodo nocoj v sklopu festivala na ogled postavili fotografije Lada Jakše. V oddaji boste izvedeli več tudi o koncertih na ladjicah po Ljubljanici ter koncertu t.i. komprovizirane glasbe.
V prestolnici se začenja Ljubljana festival, na Lentu Festival jazza. V mariborski Kibli na razstavi Glej, ne glej problematizirajo prikazovanje otrok in spolnosti. V slovenskem prevodu je izšla pesniška zbirka Kaj sem zamolčala, ko je igral blues srbske avtorice Ane Nikvul.
V Portorožu so pripravili prvo mednarodno konferenco Prevajanje za dialog. Začenja se Festival Lent, ki kljub krajšemu trajanju in manjšemu proračunu naj ne bi vsebinsko odstopal od svojih zlatih časov. Dobitnik kresnika je Miha Mazzini za roman Otroštvo. V Slovenj Gradcu in na Prevaljah pa obeležujejo 110-letnico rojstva pisateljice in odvetnice Ljube Prenner. To je nekaj tem, ki smo se jim posvetili v tokratni oddaji.
Na Rožniku bo zagorel kresni ogenj. Netivo imajo v rokah Gabriela Babnik, Štefan Kardoš, Mirt Komel, Miha Mazzini in Nataša Sukič, saj se za kresnika potegujejo njihovi romani z naslovi Intimno, Veter in odmev, Pianistov dotik, Otroštvo in Piknik. V središču Ljubljane pa so se zbrali čipkarice in čipkarji z vsega sveta, saj se začenja 17. Svetovni čipkarski kongres.
Med poudarki današnje oddaje so odprtje festivala SEVIQC Brežice, teden slovenske kulture v Buenos Airesu, nove knjižne izdaje Založbe ZRC s področja kulturne zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije, antropologije, geografije in zgodovine ter festival pasjega mesa, ki se je začel včeraj v mestu Julin na Kitajskem.
Ivana Kobilca: Poletje, 1889–1890, hrani se v Narodni galeriji v Ljubljani.
Tudi na področju kulture so dogodki doma in v tujini posvečeni 25 letnici osamosvajanja Slovenije. V nemški prestolnici so denimo odprli fotografsko razstavo Čutim Slovenijo, čutim 25, medtem, ko na dunajski razstavi Melange expanded - Transfofrmacija resničnosti Slovenijo predstavlja šest umetnic.
Knjigarne v Ljubljani, Celju in Kopru bodo nocoj odprle svoja vrata. Društvo slovenskih založnikov namreč prireja Noč knjigarn, ki bo obiskovalcem poleg literature predstavila tudi širšo kulturo izbranih držav. Jutri pa po vsej Sloveniji poteka Poletna muzejska noč, številni muzeji pripravljajo delavnice in vabijo na brezplačne oglede svojih zbirk. Ponovno odpira svoja vrata tudi prenovljena Akademija za ples, v Ljubljani pa jutri pripravljajo tudi dan sodobnega plesa. O tem v tokratni oddaji Svet kulture. Vabljeni k poslušanju.
Nocoj se v Kopru slavnostno začenja 23. Primorski poletni festival, ki tudi z letošnjim programom sledi viziji preseganja meja. Do prvih dni julija bo festival potekal po različnih krajih na Primorskem, pa tudi v Miljah v Italiji. V Ljubljani pa se danes popoldne začenja bienalni festival plesnih perspektiv UkreP ZA, ki ga tokrat petič pripravlja Plesni teater Ljubljana. V Mariboru pa bodo z razstavo počastili 170.obletnico koncertiranja Franza Liszta v viteški dvorani Pokrajinskega muzeja. O instalaciji Cyanometer, na ljubljanski ploščadi Ajdovščina, ki so je odprli sinoči, smo se pogovarjali z avtorjem Martinom Bricljem, Barago. Več o tem in še čem, v oddaji Svet kulture! Vabimo vas k poslušanju!
Letos se na umetnostnem sejmu Volta 12 predstavlja umetnica, ki se je sprva usmerila v pop art, potem pa je začela ustvarjati v abstraktnem slogu. Gre za Mileno Usenik, ki jo tja pošilja ljubljanska Galerija P74. Kiparka Tea Curk Sorta pa se usmerja drugam, k interpretaciji intimnega prostora.
V današnji oddaji najprej poročamo o festivalu migrantskega filma, ki bo v Ljubljano in tudi nekatere druge kraje po Sloveniji ponovno pripeljal zanimive projekcije in spremljevalne dogodke. Predstavljamo pa tudi tri razstave, razstavo Figura in ornament, ki jo odpirajo v Narodni galeriji ter dve novi postavitvi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru: razstavo del Karla Zelenka in razstavo grafičnih risb Stojana Brezočnika. Vabljeni k poslušanju…
V današnji oddaji boste izvedeli kako je Bojan Velikonja posnel zmagovalno fotografijo natečaja Slovenia Press Photo 2016. Dogodka se dobro spominja, saj ga bo spremljal še nekaj časa. V oddaji tudi Klovnbufu, mednarodnem festivalu sodobne klovnade, ki se letos odziva na aktualne družbene dogodke in se z nekaterimi projekti seli na mejo. Preverili smo kdo se poteguje za zlati kelih - kitajskega oskarja -, na mednarodnem filmskem festivalu v Šanghaju. V tekmovalnem programu sta presenetljivo dva kitajska filma, ki opisujeta posledice industrializacije na tradicionalno življenje v Tibetu.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Obeta se nam kulturno bogat konec tedna. V prestolnici se začenja festival Junij v Ljubljani, ki bo postregel s številnimi brezplačnimi kulturnimi dogodki. Slovenski filmski center prireja Filmski dan, danes in jutri pa se bo dogajal tudi 5. Križnikov pravljični festival. V oddaji vas vabimo še k ogledu zadnje predstave Gledališča Koper Alan Ford - Vrnitev odpisanih ter na nekaj koncertov.
Tokratni deževni Svet kulture prinaša vpogled v 14. Kongres slovenskih založnikov, ki že ves dan poteka na Bledu. Obeležili bomo tudi mednarodni arhivski dan ter se podrobneje posvetili dvema razstavama. V Berlinu svoja dela razstavlja slikar in glasbenik Uroš Weinberger, v projektnem prostoru Aksioma pa je na ogled razstava britanskega umetnika Oliverja Walkerja z naslovom En evro.
Neveljaven email naslov