Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Igri moči in strasti sta namenjeni dve drevišnji premieri. Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bosta uprizorila opero Kronanje Popeje Claudia Monteverdija; v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa bo zaživela Molierova komedija Amfitrion. V Kranju so odprli razstavo Metke Krašovec Čista Risba, v Novem mestu pa pripravljajo razstavo skupine Beli sladoled Skupaj narazen. Ob koncu pa še k cenzuri kitajske kulturne politike. To je nekaj poudarkov današnje oddaje. Vir fotografije Tone Stojko, SSG Trst
Nocoj se bo v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet v Ljubljani začela premierna predstava nove postavitve komične opere Figarova svatba Wolfganga Amadeusa Mozarta pod dirigentskim vodstvom Marka Hribernika. Izvedli jo bodo člani hišnega ansambla, za režijo pa bo poskrbela Julija Róšina, za katero je to prvo večje sodelovanje z ljubljansko operno hišo. V oddaji prav tako predstavljamo razstavo Zorana Didka v likovnem salonu Kočevje ter povzemamo dogajanje na festivalu avstrijskega filma Diagonale v Gradcu.
V oddaji najprej o letošnjem Festivalu dokumentarnega filma, ki bo ponudil 19 aktualnih dokumentarcev. V Sloveniji trenutno gostuje slovaška pisateljica Daniela Kapitanova, prelistali smo tudi nagrajeno knjigo Mihe Mazzinija Zvezde vabijo. Poročamo še o smrti legendarnega britanskega producenta Georga Martina.
Na Dan žena odpirata vrata razstava ilustracij Hane Stupica ter razstava, posvečena ljubezni Petre Varl v Krškem. V Kopru je na ogled razstava o skladatelju Giuseppeju Tartiniju, na Ljubljanskem gradu pa lahko preverite, kakšen je bil prometni vrvež na ljubljanskih ulicah v prejšnjem stoletju. Skočili bomo tudi v London, kjer je sinoči predavala priznana slovenska umetnica Marjetica Potrč.
Oddajo začenjamo s pravljicami, ki niso le za otroke, ampak jim radi prisluhnejo tudi odrasli. Začenja se 19. Pripovedovalski festival Pravljice danes. Kot vsak prvi ponedeljek v mesecu pa predstavljamo tudi izbor treh knjižnih novosti za otroke in mladino, tokrat so to Menjalnica sanj, Bikec Ferdinand in Sebični velikan. Izpostavljamo tudi nov prevod dela tržaškega pisatelja Scipia Slataperja Moj Kras ter utrip iz Berlina, kjer je v ustanavljanju Slovenski kulturni center.
V Ljubljani se je začel 17. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, na katerem bodo podelili tudi Bodečo Nežo, sicer pa se prireditelji ukvarjajo z ljudmi, ki so na margini. V Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa je na vrsti avtorski projekt Nataše Matjašec Rošker z naslovom Tukaj so levi.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bodo danes začeli jubilejni 25. Dnevi komedije. V tekmovalnem programu bo osem predstav. Festival bo potekal do 19. marca, ko se bo festival sklenil s podelitvijo nagrad. V oddaji prav tako predstavljamo razstavo Maje Kastelic, ki bo na ogled v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana ter 1. koncert iz cikla Harmonia concertans.
Tokrat v oddaji predstavljamo razstavo Ruske avantgarde Od Chagalla do Maleviča v dunajski Albertini. Med domačimi dogodki pa izpostavljamo literarni večer s Ceesom Nooteboomom, osrednjim gostom festivala Literature sveta Fabula 2016, koncert Orkestra Elizejskih poljan za zlati abonma in knjižne novosti založbe Beletrina, prevod vseh devetih knjig o "življenju in mislih znamenitih filozofov" Diogena Laertskega.
V oddaji vas najprej vabimo k ogledu orientalske klasike Tisoč in ena noč, ki bo v obliki muzikala drevi na ogled v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nocoj bo na Televiziji Slovenija na ogled dokumetarni film Majde Širca z naslovom Ženska. Včeraj smo obiskali tudi okroglo mizo z naslovom Barbari pred vrati, ki se je odvila v sklopu festivala Fabula.
Filmske nagrade včeraj niso šle mimo slovenskih ustvarjalcev, vendar ne v Los Angelesu, ampak v Zagrebu, kjer je bil nagrajen dokumentarec Dom Metoda Pevca. Ob filmskih temah smo pogledali, kaj ponuja filmski festival v Beogradu, oskarje pa pospremili s komentarjem. Poročali smo tudi o prodaji Plečnikovega stola v Pragi, ki je bil na dražbi prava uspešnica. Prodan je bil za kar sedeminpolkrat višjo ceno od izklicne.
V zadnji oddaji tega tedna se bomo mudili predvsem na odrskih deskah. V SNG Drama bodo na oder postavili madžarsko dramsko delo Liliom, v Stari mestni elektrarni bo predstava z naslovom Če si srečen, v Miniteatru pa psihotriler izpod peresa Drage Potočnjak z naslovom Zavednonezavedno. Mestno gledališče Ptuj pa te dni obeležuje 20. letnico prve profesionalne predstave.
Sredin večer je v Slovenskem narodnem gledališču Maribor zaznamovalo že pred enim mesecem razprodano predavanje Filozofija na odru, s tremi mednarodno priznanimi filozofi, Alenko Zupančič Žerdin, Mladenom Dolarjem in Slavojem Žižkom. Več o dogodku v oddaji v kateri prav tako predstavljamo zaključek osrednjega dela Festivala strpnosti ter napovedujemo koncert Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo v sklopu Modrega abonmaja na sporedu v Cankarjevem domu.
V oddaji izpostavljamo dve knjižni novosti, ki sta izšli pri Celjski Mohorjevi družbi, roman Hansa Keilsona Nasprotnikova smrt in Henohovo knjigo. Napovedujemo dva koncerta, nastop izraelske pevke Yasmin Levy in koncert sakralne glasbe Gabriela Faureja. Predstavljamo pa tudi filmski del festivala Shakespeare za vedno, ki se začenja danes v Cankarjevem domu v Ljubljani.
V gledaliških krogih velja vraža, da gre za prekleto igro in da izgovarjanje njenega imena prinaša nesrečo, zato jo imenujejo kar z imenom ‘škotska igra’ ali pa MacB. Gre seveda za posebno gostovanje opere Macbeth v Cankarjevem domu. v Mestni galeriji v Ljubljani bodo nocoj odprli pregledno razstavo del 95- letnega hrvaškega kiparja Ivana Kožarića, ki je med drugim znan kot avtor mnogih javnih spomenikov, medtem, ko si bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani mogoče ogledati dela enega izmed najbolj znanih katalonskih teoretikov in umetnikov. Slikar, kipar, grafik Antoni Tàpies je prepoznaven predvsem kot predstavnik informela.
Medtem, ko se je 66. Berlinale končal z zmago dokumentarnega filma Požar na morju, ki se ukvarja z razsežnostmi različnih usod beguncev, se v soseščinin začenja festival dokumentarnega filma ZagrebDox. Med številnimi filmi, ki si jih bo mogoče ogledati bosta tudi dva slovenska: film Dom je režiral Metod Pevec, pod film z naslovom Urban pa se podpisuje Nataša Vidakovič.
V Vitanju bodo drevi odprli razstavo Objektivi, ki prikazuje 50-letno zgodovino filmskega snemanja in fotografiranja zunaj zemeljske atmosfere. Razstavo sestavljajo filmske in fotografske kamere, ki so jih kozmonavti uporabljali v zadnjih petih desetletjih v vesolju. V Zagrebu se na samostojni razstavi predstavlja Janez Vlachy. Prikazuje 70 svojih fotografij pod skupnim naslovom Obviseli pogovori. Preostali del oddaje pa je namenjen premieram. Začeli smo s Tarzanom, predstavo, ki jo bodo krstno uprizorili v Mali drami.
Na to vprašanje odgovarjajo na mednarodni konferenci platforme Future Architecture – Prihodnost arhitekture, ki jo gosti Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Mladi arhitekti v ospredje postavljajo socialno noto, saj je prostorska stiska velika, tako med posamezniki kot tudi organizacijami in gibanji, prazne zgradbe pa samevajo. Ob arhitekturi smo se posvetili še fotografijam. V Galeriji Media nox v Mariboru so na ogled fotografije Maje Modrinjak na razstavi Ganja skozi oči mladih.
Osredotočili se bomo na filmske portrete ljudi, kakršne je v pretresljivem dokumentarcu z naslovom Dom naslikal režiser Metod Pevec. Dokumentirane usode opeharjenih gradbenih delvcev in mladostnikov iz nefunkcionalnih družin, si bo odslej mogoče ogledati v Kinodvoru. Središče filmskega dogajanja je sicer ta teden še vedno Berlin. V ljubljanski Bežigrajski galeriji 1 pa bodo denimo odprli samostojno razstavo Žarka Vrezca s povednim naslovom Dnevnik, Slike 2012 - 2015
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V oddaji predstavljamo glavne nagrajence Britanske filmske akademije in najbolj sveže dogajanje na Mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu. Napovedujemo tudi Festival gorniškega filma, ki bo do petka potekal v petih krajih po Sloveniji. V Rimu gostuje razstava kolumbijskega umetnika Fernanda Botera, v oddaji pa več tudi o pesnitvi Bine Štampe Žmavc Pesem za liro.
Neveljaven email naslov