Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Kam nas bo pot kulture odpeljala danes, se morda sprašujete… predvsem v svetove glasbe in glasbenega uprizarjanja: oddajo začenjamo z napovedjo premiere baleta Romeo in Julija v ljubljanski operni hiši; nato se preselimo v kazinsko dvorano v Mariboru, kjer bo drugi koncert iz cikla Carpe artem. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo orkester Slovenske filharmonije izvedel koncert za Modri abonma in izven; v glasbeni šoli v Velenju pa se je začelo 3. mednarodno klavirsko tekmovanje Aci Bertoncelj. Iz glasbenih globin bomo izplavali na površje, da bi se lažje poglobili v likovnost, ki je bila danes odlikovana z nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico; ter v podobe in ambiente, postavljene v Mestnem muzeju kot zgodovinski pregled razvoja industrije, dela in kapitala v Ljubljani od leta 1835 do danes. Vabimo vas, da se nam pridružite!
Napoved premiere baleta Romeo in Julija v SNG Opera in balet; drugi koncert cikla Carpe artem v Mariboru; 3. mednarodno klavirsko tekmovanje Aci Bertoncelj; razstava Nova doba prihaja! Industrija - delo - kapital v Mestnem muzeju Ljubljana; na začetku pa o obeleževanju svetovnega dneva avdiovizualne dediščine; vabimo vas k poslušanju!
Žirija za Bookerjevo nagrado je razsodila, da je najboljši letošnji roman, napisan v angleškem jeziku in izdan v Veliki Britaniji, roman z naslovom The Sellout Paula Beattyja. Avtor se v njem izzivalno loteva ustave Združenih držav Amerike, gibanj za človekove pravice, odnosa med očetom in sinom. Protagonist romana je osamljen mlajši temnopolti moški, pridelovalec lubenic in marihuane. V domačem kraju skuša uvesti sužnjelastništvo in rasno razlikovanje že na lokalni srednji šoli, to pa ga pripelje pred vrhovno zvezno sodišče.
Danes je žirija za Jenkovo nagrado 2016 razglasila pet nominirancev. Za nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, so nominirani: Anja Golob za zbirko Didaskalije k dihanju; Blaž Iršič za zbirko Poezija za avtomehanike, Meta Kušar za zbirko Azur, Uroš Prah za zbirko Tišíma in Tone Škrjanec za zbirko Sladke pogačice.
Kraji,ki živijo v spominih in kraji ki jih naseljujemo, mostovi, mki povezujejo kulture in brisanje meja med dežalami in ljudmi
S koncertom v Slovenski filharmoniji, se pričenja festival sodobne glasbe Slowind, ki bo v okviru enega tedna ponudil koncerte glasbe sodobne glasbe ter enodnevno glasbeno delavnico. Letos je v ospredju italijanski skladatelj Ivan Fedele, ki je tudi umetniški vodja festivala.
V Galeriji Velenje je na ogled razstava Nataše Prosenc Stearns z naslovoma Hotelski dnevnik / Zlata zavesa. Video instalacija Hotelski dnevnik je serija petih projekcij, ki jih je umetnica posnela v zapuščenem hotelu v Los Angelesu. Na njih se tematsko navezuje druga serija Zlata zavesa, ki temelji na plastenju več gibljivih slik, ki tvorijo gibljivi kolaž.
V današnji oddaji se posvečamo dvema osrednjima dogodkoma tega tedna - Frankfurtskem knjižnem sejmu v Nemčiji ter Borštnikovemu srečanju v Mariboru. O sejmo smo se pogovarjali z dolgoletnim obiskovalcem sejma, pisateljem in urednikom Andrejem Blatnikom. Gledališki utrip našega najpomembnejšega gledališkega festivala pa je preverila Aleksandra Saška Gruden.
V današnji oddaji najprej predstavljamo letošnji Mesec oblikovanja, ki se bo do 18. novembra odvijal v prostorih nekdanje tiskarne Mladinske knjige za Bežigradom. Ponudil bo šest razstav, delavnice, pogovore in gospodarsko-arhitekturne forume. V Cankarjevem domu so predstavili letošnjo 27. edicijo ljubljanskega filmskega festivala, tam je bila tudi Tesa Drev, ki smo jo povabili v studio. Začenja pa se tudi Ekranova jesenska filmska šola.
Človek in žival, čaščenje in odvisnost. V Dolenjskem muzeju je na ogled razstava o upodobitvah živali na arheoloških predmetih. O vsem, kar danes pretresa gledlaišče in naša življenja še vedno na odru Borštnikovega srečanja, kjer si je že bilo mogoče ogledati nekaj predstav tekmovalnega programa. Orkester slovenske vojske praznuje 20 let, Milan Dekleva 70...
V današnji oddaji najprej potujemo v Maribor, kjer se nocoj začenja 51. Borštnikovo srečanje. Slišali boste izjavo selektorice Petre Vidali, ki si je ogledala skoraj 100 predstav, v tekmovalni program pa nazadnje uvrstila 11 izmed njih. Predstavljamo tudi novo premiero v MGL Bella figura francoske avtorice Yasmine Reza ter vas vabimo na festival novomedijske kulture Speculum Artium.
V dveh ljubljanskih gledališčih bodo uprizorili dve zelo različni predstavi. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo na sporedu komedija Svetovalec, ki jo je napisal Mile Korun, režirala pa mlada režiserka Nina Rajić Kranjac. V Slovenskem mladinskem gledališču pa se obeta dolgo pričakovana slovenska premiera predstave Oliverja Frljića Naše nasilje in vaše nasilje, ki je v nekaterih mestih po Evropi že sprožila burne odzive.
V današnji oddaji se posvečamo knjigi Prispevek k zgodovini radosti, romaneskni noviteti prodorne češke pisateljice Radke Denemarkove, Društvu prijateljev glasbe iz Kopra, ki nocoj s koncertom iz cikla Amabile, začenja 54. abonmajsko sezono, s Kaitajske pa prihaja prispevek o ohranjanju velikega kitajskega zidu, ko je od zdaj naprej urejeno na državni ravni. Ob koncu še o tem in onem iz Sveta kulture! Vabimo vas k poslušanju!
Letošnja Sovretova nagrajenka, prevajalka Lijana Dejak, se v pripovedi o ruskem zdravilcu ukvarjarja z različnimi jeziki, v ljubljanski Galeriji Avla NLB so na ogled grafična dela Adolfa Borna, ki je zajemal iz zgodovinskih, mitoloških tematikah in ni pozabil na duhovitost. V Rimu pa ne manjka zidov mogočnih antičnih spomenikov, med najbolj zanimivimi je še vedno Ara pacis, oltar miru, ki ga je dal postaviti cesar Gaj Avgust Oktavijan.
Svet podob Anje Jerčič Jakob in Michaela Kosa, Borisa Gaberščika in Cirila Cesarja, Cameron Carpenter v Cankarjevem domu in Sodobna umetnost v Rimu
V današnjem Svetu kulture vam bomo naprej predstavili monografijo Premisleki o književnosti in jeziku, ki je izšla ob visokem življenjskem jubileju slovenskega literarnega zgodovinarja in teoretika, akademika dr. Borisa Paternuja. Teorije in prakse sodobne glasbe je izhodiščna tema cikla, ki se drevi začenja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova in v Cankarjevem domu; oddajo bomo nadaljevali s predstavo Podsvet, ki bo na odru Prešernovega gledališča Kranj premierno zaživela jutri; potem pa še o tem in onem s področja resne glasbe,… z vprašanjem o tem, kako zaznavamo trenutek in kako njegovo raztezanje, vas vabimo, da se nam pridružite! Akademik dr. Boris Paternu, foto: KRONA, www.primorski.it
Eno najbolj znanih in v tujini uveljavljenih sodobnih italijanskih pisateljskih imen je Elena Ferrante. Prava identiteta avtorice slovite tetralogije o Genialni prijateljici je četrt stoletja ostala skrivnost; vse, kar so bralci vedeli o njej, je bilo neapeljsko poreklo. Toda sloviti psevdonim utegne od tega tedna utoniti v preteklost, saj so se italijanski preiskovalni novinarji dokopali do njenega pravega imena. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec pojasnjuje, kako.
V današnji oddaji vam bomo predstavili program komorne sezone v Narodnem domu Maribor, razstavo Ane Bilankov v galeriji Photon v Ljubljani, glasbene in druge vesti dneva s področij umetnosti in kulture ter del dogajanja na festivalu Mesto žensk – poklon ameriški pisateljici 19. stoletja Emily Dickinson. Vse skupaj pa bomo ovili v cikel Nagrajene zgodbe Radia Slovenija – 25 let, izvirna prozna besedila, ki jim z natečajem za najboljšo kratko zgodbo na našem programu pozornost namenjamo že 25 let. Vabimo vas k poslušanju!
Digitalnost, ki je zavzela umetniške svetove, narava, ki ima še veliko skrivnosti in je zgodovina njene analize dolga, moč imaginacije v baletni koreografiji.
Mednarodni festival sodobne umetnosti Mesto žensk, ki se posveča vsakdanjemu delu žensk, socialni probelmatiki, etiki, rasizmu, se v Ljubljani začenja s poklonom režiserki Chantal Akerman, medtem ko je geslo svetovnega dneva arhitekture Oblikujmo lepši svet!. Na novo ga mora oblikovati tudi ženska v radijski igri na programu Ars z naslovom Darovalka, saj gre za presunljivo zgodbo o njej in njeni izgubi.
Neveljaven email naslov