Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Danes je mednarodni dan bralne pismenosti, v današnjo oddajo nas bo tako ponesel 30. mednarodni knjižni sejem v Moskvi, na katerem se predstavljajo založniki iz 39-ih držav, največ iz Rusije. Ustavili se bomo še na posvetu Bralnega društva Slovenije z naslovom E-gradiva kot bližnjica do uspeha? in festivalu judovske kulture in literature v Rimu ter se posvetili glasbi v okviru cikla koncertov Jesenske serenade.
Danes o fotografski razstavi Dejana Mijovića Peti letni čas v Mali galeriji Cankarjevega doma, ter o koncertu v komorni dvorani Kongresa v Gradcu, na katerem bosta nastopila violinist Žiga Brank in pianist Peter Milić. Napovedali bomo tudi pogovorni večer Mediateke RTV Slovenija in Združenja filmskih snemalcev Slovenije, na katerem bodo predstavili digitalizacijo filmskega arhivskega gradiva. Foto: Dejan Mijović.
Današnja oddaja je festivalsko obarvana. V Ljubljani se začenja festival sodobnih idej Indigo, na katerem se bo do petka zvrstilo petintrideset dogodkov: od razstav, pogovorov in koncertov do gledaliških predstav. Raznolik nabor se bo vrtel okoli letošnje krovne teme: resnica in laž. Poročamo pa tudi z 74. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah, ki poteka te dni.
Z današnjo oddajo se bomo potrudili, da bi vam pokazali različne poti, ki vodijo s križišča umetniških in kulturnih dogodkov, ki nas obkrožajo. Posebej pestro dogajanje bo na Štajerskem, kjer se začenja 9. Festival Maribor, v mariborski sinagogi pa odpirajo razstavo Judovski jeziki. Na Festivalu Ljubljana bo nocoj gostoval poljski tenorist Piotr Beczala; pred koncem oddaje pa še o knjigi Svitanje, francoske pisateljice Colette, ki so jo izdali ob 100-letnici prevajalke Radojske Vrančič. Vabimo vas k poslušanju!
V Montrealu je bila na filmskem festivalu nagrajena igralka Irena Kovačevič, v prostorih ljubljanske Mestne hiše bodo na ogled keramični in lončarski izdelki.
Svet je prizadet zaradi številnih vojn, tudi pri nas so v v vojnih požigih zginjale vasi in so umirali ljudje. O tem pripoveduje potujoča razstava v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani, pogledati pa je mogoče tudi dokumentarni film. V Benetke so prispele nove filmske mojstrovine...
Kljub številnim preobrazbam skozi zgodovino ostajajo orkestrske in komorne zasedbe osrednja nit Festivala Maribor. Ta že več kot 50 let v septembru napolnjuje mariborske koncertne dvorane in prizorišča z glasbo, ki je skozi čas prehajala od baročne pa vse do postmoderne. Letošnji festival bodo v nedeljo odprli s koncertom orkestra Haydnove filharmonije. Danes tudi o tradicionalni razstavi slovenskega lutkarstva Od skice do lutke v ljubljanski Bežigrajski galeriji 1, na kateri letos prvič gostuje Lutkovno gledališče Maribor. V oddaji še o srečevanju preteklosti in sedanjosti v zgodbah iz romunske prestolnice Bukarešte, ki jih v svojem romanu Življenje se začne v petek prepleta romunska pisateljica Ioana Pârvulescu. Vir fotografije: Festival Maribor
Letošnji Ljubljana festival bodo zaokrožili z nocojšnjim koncertom Orkestra Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga pod taktirko slovitega dirigenta Valerija Gergijeva, ki mu je predsednik Pahor danes izročil državno odlikovanje za prispevek k plemenitenju slovenskega kulturnega prostora. Odpravili se bomo tudi v Mursko Soboto na 12. festival Fronta sodobnega plesa. Detajl fotografije, avtor: Valentin Baranovsky
Sinoči so v Celju na Večeru poezije podelili 21. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko, ki jo je prejel pesnik Boris A. Novak z eposom Vrata nepovrata. V oddaji tudi o nocojšnjem Somraku bogov Richarda Wagnerja, ki ga bo v Cankarjevem domu, po včerajšnjem Siegfriedu, uprizorilo Mariinsko gledališče iz Sankt Peterburga. Detajl fotografije, avtor: Matej Povše
Monumentalni glasbeni drami Richarda Wagnerja Siegfried in Somrak bogov bosta danes in jutri postavljeni prvič na slovenski oder. V sklopu Ljubljana festivala ju bo v Cankarjevem domu izvedlo Mariinsko gledališče iz Sankt Peterburga. V oddaji tudi o monografiji Fototeka, fotografski zapuščini 20. stoletja Muzeja novejše zgodovine in o razstavi Silvana Omerzuja Risbe, lutke, avtomati v Mariboru. Vir fotografije: Ljubljana festival
Kljub pestri ponudbi domačih poletnih festivalov prav gotovo ne gre zamuditi Salzburških slavnostnih iger v sosednji Avstriji, ki veljajo za enega najstarejših ter tudi pomembnejših festivalov glasbe in gledališča na svetu. Letos ga bodo sklenili s koncertom simfoničnega orkestra iz Pittsburgha. Počasi se zaključuje tudi 65. Ljubljana Festival: danes nam bo postregel s koncertom ansambla za sodobno glasbo MD7. V oddaji tudi o tretji izdaji projekta Hiša na Hribu. Foto: Salzburger Festspiele
Zopet pripravljamo prispevek o festivalu Dnevi poezije in vina. Dogajanje na Ptuju se namreč počasi bliža koncu, sobota se bo začela s pesniško promenado, sklenila pa z zadnjim velikim pesniškim branjem. V oddaji pa tudi o večmedijskem umetniškem projektu Hiša na hribu, pregledni razstavi lutk, risb in avtomatov Silvana Omerzuja v studiu Umetnostne galerije Maribor ter pogovoru z Borisom Pahorjem, ki bo na predvečer njegovega 104. rojstnega dne potekal v Mladinski knjigi v Izoli.
Pestro bo v starem mestnem jedru Ljubljane. Začele so se namreč tradicionalne Noči v stari Ljubljani, pri katerih sodelujejo tudi vsi trije programi Radia Slovenija. Poulični festival, ki širi kakovostne kulturne vsebine, bo tokrat v znamenju slovanske glasbe in kulture. V oddaji pa tudi o poeziji Stefana Hertmansa in Sharmisthe Mohanty, gostov festivala Dnevi poezije in vina.
Predstavili bomo prvo od dveh opernih predstav Madame Butterfly, ki jo bo v Cankarjevem domu nocoj izvedel gostujoči ansambel Kitajske nacionalne opere iz Pekinga. Napovedali bomo festival Dnevi poezije in vina, ki se bo uradno začel zvečer na Ptuju, ter se na kratko ozrli na program Festivala Radovljica, ki se je sklenil sinoči. Vabljeni k poslušanju! Foto: Festival Ljubljana.
Napovedujemo festival Dnevi poezije in vina, ki ga bodo danes po več slovenskih krajih uvedli z literarnimi večeri. Predstavljamo festival Glasbe sveta, ki bo ob torkovih večerih potekal na gradu Kromberk, ter Letni kino na ljubljanskem Kongresnem trgu, kjer bodo do četrtka prikazali nekaj izbranih filmskih klasik. Vabljeni k poslušanju! Foto: Matej Pušnik.
Oddajo danes namenjamo vizualni umetnosti. Najprej se bomo podali v mariborsko galerijo Kibela, kjer je na ogled 50 raznolikih oljnih slik umetnika Sandija Červeka. Nadaljevali bomo v Celju, kjer so v Centru sodobnih umetnosti razstavljene podobe znanih imen popularne kulture in množičnih medijev – razstava ima naslov Vedno bom tu. Vedno. Vabljeni k poslušanju! Foto: Galerija Kibela.
Mladi levi bodo rjoveli že dvajsetič. Mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti bo nocoj v Španskih borcih odprla mednarodna koprodukcija Zasledovalci sreče skupine EnKnapGroup in Nature Theatre of Oklahoma, do naslednje nedelje pa bo festivalsko dogajanje gostilo ustvarjalce, ki so s festivalom že spletli trajne vezi (Milo Rau, Ivana Müller, Rimini Protokoll, Bojan Djordjev, Sofia Asencio, Tomas Aragay), kot tudi sveža imena mednarodne gledališke scene. V Rušah pa se danes začenja 18. festival Letni oder Ruše, ki bo ponudil pester program glasbenih, filmskih in gledaliških dogodkov.
V Piranu se začenja 16. Tartini festival z bogatim programom koncertov klasične glasbe in nadarjenimi mladimi glasbeniki. V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana pa se je včeraj odprla razstava Modra roža in druge ptice: Intimna vez med umetnostjo in modo, na kateri tri švicarske umetnice predstavljajo ročni pristop k izdelavi oblačil.
Filmsko Sarajevo utripa vedno hitreje, saj se bliža podelitev nagrad najboljšim fimskim stvaritvam, zato nekateri že razmišljajo o zmagovalcih. Prireditelji festivala Radovljica se pripravljajo na sedmi večer in nastop skupine Les haulz et les bas, medtem ko bo akademskega kiparja Negovana Nemca mogoče znova spoznavati v Križevniški cerkvi v Ljubljani.
Rok Biček z dokumentarnim filmom Družina osvaja nagrade in priznanja na filmskih festivalih, tokrat je film spoznalo Sarajevsko občinstvo. V Novem mestu pa bodo za glasbeno vzdušje poskrbeli sodeljoči na glasbenih delavnicah in njihovi mentorji, saj se začenja letošnji festival Jazzinty.
Neveljaven email naslov