Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3696 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


16.03.2018

Keith Haring v dunajski Albertini

V današnji oddaji bomo pod drobnogled vzeli razstavo ameriškega pop art in grafiti umetnika Keitha Haringa v dunajski Albertini. V nadaljevanju bomo napovedali dve gledališki premieri: v Mariboru bodo na oder postavili Sofoklovo dramo Ojdip v Kolonu, v Trstu pa Ukročeno trmoglavko Williama Shakespeara.


15.03.2018

Arheološke najdbe s keltskega najdišča v Brežicah

V oddaji predstavljamo izjemne arheološke najdbe s keltskega najdišča v Brežicah, knjižne novosti založbe Goga (pesniško zbirko Petra Svetine ter romana Veliborja Čolića in Svetlane Slapšak) ter likovno razstavo Andreja Trobentarja v Bežigrajski galeriji 1. Napovedujemo pa tudi šesti koncert za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije in filmsko projekcijo dokumentarnega filma Druga stran vsega.


14.03.2018

Začenja se 20. Festival dokumentarnega filma

Srbijanka Turajlić je v Srbiji ena najbolj znanih nekdanjih opozicijskih aktivistk: bila je profesorica na elektrotehnični fakulteti in postala je simbol študentskih protestov, predvsem proti Miloševićevemu etničnemu nacionalizmu. Znana je po tem, da je brez dlake na jeziku: ko so ji podelili nagrado osvajanje svobode, ji je ogorčeno rekla »nagrada za fiasko«. Njeno hči, filmsko režiserko Milo Turajlić, smo si pri nas zapomnili že po filmu Cinema Komunisto, lani pa je posnela dokumentarni film Druga stran vsega, intimen in družbeni portret medvojne in povojne Srbije, ki ga je naslikala tudi skozi družbeno-politično delovanje svoje matere. Drugo stran vsega so septembra premierno prikazali v Torontu, novembra je postal veliki zmagovalec na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu IDFA, ki je med najbolj cenjenimi na svetu, v Ljubljani pa odpira 20. Festival dokumentarnega filma. Ta sicer predstavlja tudi druga velika filmska imena, kot so legendarni ameriški dokumentarist Frederick Wiseman, romunski novovalovec Radu Jude in latvijska režiserka Laila Pakalnina, ki je začela ustvarjati po razpadu Sovjetske zveze. Foto: TIFF


12.03.2018

Pestro dogajanje v Novi Gorici in Goriških brdih

V oddaji Svet kulture o glasbenem in razstavnem dogajanju v Novi Gorici in Goriških brdih: medtem ko se je v vili Vipolže in na gradu Dobrovo danes začelo deseto mednarodno glasbeno tekmovanje Svirél, je v Mestni galeriji Nova Gorica že na ogled študijska razstava z naslovom Futurologija. Več v oddaji - vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Detajl s plakata razstave Futurologija (vir: http://www.kulturnidom-ng.si).


09.03.2018

Svet kulture

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


09.03.2018

365 padcev v Stari elektrarni

Performans Vie Negative 365 padcev raziskuje padanje – po stopnicah, v zasede, v omedlevico, v napačne roke, pa tudi padanje političnih in drugih organizacij ter političnih in drugih osebnosti, od Geralda Forda, Fidela Castra in Angele Merkel do umetniškega vodje Vie Negative Bojana Jablanovca. Ta je zasnoval in režiral performans, v katerem bodo lovili ravnotežje tri plesalke, plesalec in dva igralca – kaj ni konec koncev vsaka predstava nevarno spolzka? Projekt Via Negativa, ki pri nas sicer nepretrgano ustvarja že šestnajst let, tako nadaljuje opozicijsko gledališko politiko in produkcijo, ki na novo razmišlja o odnosu med občinstvom in nastopajočimi ter briše meje med zasebnimi in javnimi podobami. Medtem v Slovenskem mladinskem gledališču z metaforo črne luknje v predstavi Metamorfoze 4: Črne luknje dekonstruirajo zahodnjaško tradicijo humanizma, v novomeškem Teatru Antona Podbevška pa uprizarjajo predstavo po motivih revolucionarnega romana Demian Hermanna Hesseja.


08.03.2018

Lepotica in zver

Danes v oddaji o dveh novih uprizoritvah, premieri opere Philipa Glassa Lepotica in zver, pripravljajo jo v ljubljanski Operi, ter o predstavi Georga Büchnerja Dantónova smrt, ki jo nocoj premierno uprizarjajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. V nadaljevanju pa še o dveh knjižnih novostih Mladinske knjige: kriminalnem romanu Pogodba Mojce Širok in romanu Starinarnica Lune Jurančič Šribar. (Foto: Darja Štravs Tisu)


07.03.2018

Etnografski film in razstava Franca Vozlja

Danes smo se v oddaji sprehodili po razstavi akademskega slikarja Franca Vozlja v Kranju ter razstavi z naslovom Knjižna umetnost na Hrvaškem, ki je na ogled v ljubljanskem NUK-u. Povzeli smo festival etnografskega filma in druge pomembnejše kulturne dogodke. Na fotografiji je detalj slike Franca Vozlja. Vir fotografije je Gorenjski muzej.


06.03.2018

Obrazi resničnosti in identitete

Strupena nevesta je naslov literarnega dela Tomislava Vrečarja, v katerem se ukvarja tako s kultom potrošništva, kot zasvojenostjo z drogo in lastno identiteto. Tudi v simbolni svet pesniške zbirke Gašperja Maleja vstopa resničnost negotovosti in bolečine.


02.03.2018

Svet kulture

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


02.03.2018

Baletni triptih sodobnih koreografij

Tokrat napovedujemo baletni triptih sodobnih koreografij Leva desna, leva desna, koncert Carmine Slovenice, 49. revijo Primorska poje in 4. koncert iz cikla Mozartine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Vir foto: SNG Maribor, avtor fotografije: Tiberiu Marta.


01.03.2018

Razstava Iskanje lepote in novosti Cankarjeve založbe

Med poudarki današnje oddaje so razstava Iskanje lepote slovaških umetnic Michaele Čopikove in Veronike Obertove, novosti Cankarjeve založbe (zbirka esejev Jasmína B. Freliha Bleda svoboda in dva romana, Davorina Lenka Bela pritlikavka in Donne Tartt Lišček) ter koncert za modri abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo tokrat v celoti posvečen glasbi Leonarda Bernsteina.


28.02.2018

Stik človeka z morjem

Intimni odzivi umetnikov na univerzalni stik človeka z morjem so na ogled na razstavi Morje ob mestu, ki so jo včeraj odprli v Galeriji Vžigalica. Na razstavi se predstavlja osem umetnikov različnih narodnosti, ki jih druži pripadnost tržaški umetniški sceni, iz Trsta prihaja tudi Simfonični orkester Teatro Lirico Giuseppe Verdi; ta bo nocoj nastopil v Mariboru. Ob razstavi in koncertu se bomo v oddaji posvetili tudi gostovanju britanskega intelektualca, filozofa in komparativista Terryja Eagletona na Fabuli pred Fabulo. Na fotografiji je delo Nike Furlani Genus Fluens. Vir foto: Galerija Vžigalica.


27.02.2018

Sedem desetletij Slovenske prosvete

Danes bomo govorili o zvočni in video zbirki Slovenskega gledališkega inštituta v Ljubljani ter o podarjenih likovnih delih Klavdija Tutte Gorenjskemu muzeju. Oddajo začenjamo s prispevkom iz zamejstva ob jubileju Slovenske prosvete.


23.02.2018

Bašeski, Zlokarnik in Stoyanov

Komentar konkretnih političnih in družbenih procesov, simbolika bivanjskega stanja sodobnega človeka ali abstraktne slike, ki gledalca vznemirjajo z barvnim žarenjem … Galerijske prostore polnijo raznolike razstave vizualne umetnosti, ki jim tokrat namenjamo osrednji prostor. Natančneje se bomo v oddaji sprehodili po razstavi makedonskega umetnika Žarka Baševskega v Kibli, razstavi bolgarskega umetnika Kamena Stoyanova v Kulturnem centru Tobačna 001 ter postavitvi slikarke in grafičarke Mojce Zlokarnik v Kresiji. Ob razstavah se bomo v oddaji dotaknili tudi osveženega koncepta programskega sklopa Novih branj v ljubljanski Drami in prihajajočih glasbenih koncertov. Na fotografiji je detajl slike Mojce Zlokarnik iz cikla Nemo govorjenje (2016, akril na platnu).


22.02.2018

Novogoriški Realisti in cikel Kromatika

Govorili bomo o predstavi Realisti, ki bo krstno uprizorjena v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Oddaja bo zazvenela predvsem v zvokih klasične glasbe: med drugim bomo napovedali koncert iz cikla Kromatika v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in solistke Yeol Eum Son pod taktirko dirigenta Pabla Gonzaleza.


21.02.2018

Stara glasba v Ljubljani

V oddaji bomo na svetovni dan maternih jezikov predstavili raznovrstne jezike umetnosti, predvsem glasbenega. Danes se bo namreč začela 8. sezona koncertnega cikla Harmonia concertans: Stara glasba na Novem trgu. Pozornost bomo namenili tudi 68. filmskemu festivalu v Berlinu, kjer se za zlatega medveda poteguje 19 celovečernih filmov, pomemben del festivala pa je tudi Evropsko filmsko sejmišče. Poleg tega bomo spregovorili še o dvodnevnem simpoziju o mapiranju in arhiviranju javnih prostorov Nonument! v Mestnem muzeju Ljubljana ter razstavi Duše Jesih Daj mi znak!, ki jo bodo odprli v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu.


16.02.2018

Premiera drame Mučenik, premiera drame Fant, dekle in gospod

V Celju bodo drevi na odru Slovenskega ljudskega gledališča uprizorili sodobno in več plastno dramo Mučenik v režiji Borisa Kobala - igro, ki norost in strast pubertete izenači z norostjo in strastjo verskega fanatizma in ekstremizma. V oddaji tudi o najnovejši drami Vinka Möderndorferja Fant, dekle in gospod, gledališki igri, ki pripoveduje prav o gledališču. Režira jo mlada Mateja Kokol, prvič v slovenskem prostoru jo bodo uprizorili nocoj v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. V nedeljo ob 19.30 pa bo v Slovenski filharmoniji v Ljubljani zazvenel 6. koncert za vokalni abonma, ki ga bomo prenašali na programu ARS. Foto: Jaka Babnik/SLG Celje


15.02.2018

Diskografske novosti ZKP RTV Slovenija in novosti založbe Sanje

Danes v oddaji izpostavljamo nove umetniške izdaje Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija ter knjižne novosti založbe Sanje. Spomnili pa bomo še na koncert Orkestra Slovenske filharmonije za oranžni abonma, na katerem bo zvenela glasba Mozarta in Bartoka ter na začetek 68. filmskega festivala v Berlinu.


14.02.2018

Knjige o Cankarju

V Cankarjevem letu 2018, ko se spominjamo stote obletnice njegove smrti, so bile predstavljene tri knjige, povezane z njegovima ustvarjanjem in delom. Pri Mladinski knjigi je izšla bibliofilska izdaja z naslovom Šopek Cankarjevih pisem iz Slovenskih goric na Rožnik, pri Beletrini pa razprave Janka Kosa v knjigi Misliti Cankarja in reprezentativna izdaja Cankarjevih Podob iz sanj. V +Kantini Muzeja sodobne umetnosti Metelkova bodo za Valentinovo predstavili knjigo pesmi Mohameda Abdula Munema. Sirijski založnik in književnik palestinskega rodu, begunec iz Sirije, je pesmi posvetil enaindvajsetim ženskam, ki jih je spoznal v dveh letih bivanja v Ljubljani. V oddaji še o nocojšnjem nastopu tenorja Ramona Vargasa v dvorani Grand hotela Union v Ljubljani in o tretjem koncertu orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. Detajl fotografije: dLib


Stran 85 od 185
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov