Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3696 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Ivana Kobilca (1861–1926): »Slikarija je vendar nekaj lepega …« je naslov razstave, ki bo do februarja prihodnje leto na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Slikarski opus Ivane Kobilca bomo podrobno spoznali po skoraj štiridesetih letih, kolikor mineva od njene zadnje retrospektivne razstave, ki je bila v Narodni galeriji leta 1979. V nadaljevanju oddaje tudi o razstavi So-delo-vanje v ljubljanski galeriji Alkatraz, s katero bo omenjena galerija začela program sodelovanja z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje; opozorili bomo na projekt Zgodbe izjemnih Ljubljančank in na premiero predstave Kraljice matere v Kopru. Vir foto: wikipedia
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo nastopil Evrovizijski zbor leta 2017, Cankarjeva založba pa je izdala tri knjižna dela, ki tematizirajo zdravniško etiko, partizansko zdravstvo in preteklost britanskega imperija, gre namreč za biografijo Winstona Churchilla.
V Ljubljani se Cankarjev dom in Mestni muzej z razstavama poklanjata pisatelju Ivanu Cankarju, v Palermu pa so odprli že dvanajsto Manifesto, prireditev, ki predstavlja nekašen planetarni vrt, v katerem obdelujejo sobivanje.
Kulturni pregled tokrat začenjamo v Kranju, kjer je razstavo zadnjih desetih let pripravil konceptualni umetnik, kipar ter soustanovitelj skupine OHO Marko Pogačnik. Predstavili bomo tudi razstavo vizualne umetnice Dube Sambolec, ki se na jutrišnjo Poletno muzejsko noč odpira v Moderni galeriji. Odpravili se bomo še na Štajersko in odgrnili odrsko zaveso Mestnega gledališča Ptuj – tam se nocoj obeta premiera komedije Milana Grgića I Love Njofra, ki gledalca popelje v nostalgični čas osemdesetih let prejšnjega stoletja. V njej bosta nastopila Vlado Novak in Gojmir Lešnjak Gojc.
Tokrat v oddaji izpostavljamo razstavo monumentalnih del akademskega kiparja Draga Tršarja, ki jo nocoj odpirajo v Moderni galeriji. Predstavljamo Primorski poletni festival, ki bo do 8. julija z gledališkimi in glasbenimi dogodki povezoval vse obalne občine in zamejstvo. V Plesnem teatru v Ljubljani se danes začenja 6. mednarodni festival plesnih perspektiv Ukrep, v organizaciji programa Ars pa gostovanje EBU skupine Ars Acustica, srečanje ekspertov za radiofonsko zvočno umetniško produkcijo. Do sobotnega popoldneva se bodo radijski producenti, umetniki, novinarji in uredniki soočali z vprašanji umetniške produkcije v radijskem mediju, podelili nagrado palma Ars Acustica, javnosti pa bo predstavljena slovenska scena zvočne umetnosti in eksperimentalne glasbe.
Nacionalni projekt Imago Sloveniae – Podoba Slovenije obeležuje 30-letnico glasbenega in kulturnega delovanja. Visoki jubilej bodo počastili z nastopom Ruskih kozakov nocoj ob 21ih v Grand hotelu Union v Ljubljani. V oddaji, ki bo na sporedu malce po šestnajsti, predstavljamo še knjigo kritika, teoretika in performerja Nenada Jelesijevića Performans-kritika: Zasuk v odpravo umetnosti ter novo publikacijo Inštituta za narodopisje ZRC SAZU. Vabimo pa vas tudi na cikel sodobnega latvijskega filma v Slovensko kinoteko.
Župančičeva nagrada za življensko delo tokrat režiserju, direktorju fotografije, scenaristu in zaslužnemu profesorju Karpu Godini, ljubljanski Kinodvor pa s premiero glasbenega dokumentarca odpira sezono poletnih projektov kina na prostem
V Izoli se je končal 14.festival Kino Otok, v oddaji Svet kulture zato več o dogajanju netekmovalne narave. Pri Založbi Goga so svoja nova knjižna dela izdali Miha Mazzini, Mirt Komel in Esad Babačić.
Dan Primoža Trubarja 8. junij, je od leta 2010 državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Čeprav je Trubar ena izmed najpomembnejših osebnosti v slovenski zgodovini, saj smo se po njegovi zaslugi dvignili z ravni neizobraženega ljudstva, na raven naroda z visokim knjižnim jezikom, pa težko rečemo, da širša javnost njegovo delo dobro pozna ali se nad njim navdušuje. A vendar Trubar je oseba, ki navdušuje. Ustvaril je namreč zgodbo o uspehu iz knjig, ki jih ni nihče bral, saj pravih bralcev še ni bilo. Eden izmed njegovih navdušencev je dr. Kozma Ahačič, ki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vodi nastajanje Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Med drugim je povedal, da je Trubar lahko v navdih tudi po načinu delovanja. Nikoli mu ni bilo lahko. Naletel je na številne prepreke, a je kljub temu ohranjal optimizem, zaupanje v svoje cilje, želje, da bi nekaj premaknil, in dobro voljo – vse to ga je tudi pripeljalo do zastavljenih ciljev. Najbolj pa pri njem ceni, da je bil ljudski in dostopen človek, ki je znal najti stik z ljudmi, hkrati pa je bil pri svojem delu tudi visoko strokoven. Trubarjev praznik je tako lahko v navdih pri reševanju najtrših orehov naše družbe. V oddaji tudi o razstavi vizualnega umetnika Jaše, ki je zastopal Slovenijo na 56. beneškem likovnem bienalu, festivalu Živa književnost in Križnikovem pravljičnem festivalu ter o razstavi del sodobnih umetnic iz zbirke Mestne galerije Nova Gorica.
Danes v oddaji najprej o dogodku Dom v jeziku, ki ga na predvečer dneva Primoža Trubarja pripravljajo na Trubarjevi domačiji na Rašici. V nadaljevanju pa o novi raziskovalni izpostavi Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, ki so jo odprli v Mariboru in o filmskem festivalu Kino Otok, ki se je včeraj začel v Izoli. Med glasbenimi dogodki izpostavljamo koncert cikla Kromatika, na katerem bo med drugim zvenela glasba za piščal tidldibab in zbor s pametnimi telefoni, ter koncert Simfoničnega cikla SNG Maribor z glasbo Musorgskega, Smetane in Nine Šenk. Za konec pa še vest o novi plesni predstavi Nor.mal Veronike Valdes in festivalu sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi.
Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema letos beleži že svojo 14. izdajo. Vsako leto obiskovalcem ponudi pester nabor najaktualnejših filmov ter številna srečanja in pogovore s filmskimi ustvarjalci. Festival bo uvedel film Čuvarke francoskega režiserja Xavierja Beauvoisa, ki na tih, a veličasten način predstavi življenje žensk, ki ohranjajo skupnost, kulturo in ekonomijo na francoskem podeželju daleč od bojnih polj prve svetovne vojne. Oddajo bomo obarvali tudi knjižno in predstavili jubilejni album slovenskega ilustratorja, striparja in filmskega animatorja Marjana Mančka z naslovom MANČKARADA. Vabimo vas tudi v Verono na operni festival ter v Slovensko mladinsko gledališče, kjer bodo uprizorili igro Narodna sprava: predstava za turiste.
V današnji oddaji se oziramo na likovno področje. Zmagovite 4 je naslov razstave, ki v Centru in galeriji P74 v Ljubljani združuje štiri raznovrstne, kompleksne ustvarjalke: Mario Lai, Geto Bratescu, Adriano Maraž in Mileno Usenik. V ljubljanski Galeriji DLUL pa so na ogled črno-bela fotografska dela priznanih umetnikov Tihomirja Pinterja in Borisa Gaberščika z naslovom Tiho žitje.
Mladinska knjiga je med bralce poslala prav posebno knjigo, podobno kot je pokojni Aleš Debeljak prijateljem pošiljal nešablonske razglednice z osebnimi sporočili z željo, da ohranijo neko sled ljubezni in pozornosti. Prejemniki so Debeljakove razlednice hranili desetletja in izbor 250-ih z naslovom Saj grem samo mimo zdaj prihaja v naše knjigarne. V nadaljevanju oddaje bomo pred mikrofon povabili prejemnika Kozinoev nagrade, najvišjega strokovnega priznanja Društva slovenskih skladateljev. Nagrado bo danes prejel skladatelj in klarinetist Uroš Rojko. Foto: Radio Slovenija.
Petkov Svet kulture nas bo ponesel med knjige, lutke, fotografije in slike. Posvetili se bomo vsestranskim umetnicam, med drugim umetniški poliglotki Josipini Urbančič Turnograjski, prvi slovenski pesnici, pisateljici, skladateljici in pianistki, ki je živela sredi 19. stoletja - danes so ji namenili mednarodni simpozij v Gradu Hrib v Preddvoru. V oddaji tudi o jutrišnjem sklepnem koncertu letošnje sezone za Zlati abonma v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na koncertu, imenovanem Primo uomo – blišč baročne virtuoznosti, bosta nastopila izvrstni kontratenorist Franco Fagioli in Beneški baročni orkester pod umetniškim vodstvom violinista Gianpiera Zanocca. Pa še o novostih Beletrine in Mestu knjige v Novi Gorici bomo spregovorili. Slika: grafika mednarodnega simpozija o Josipini Urbančič Turnograjski
Tokrat v oddaji, med drugim, predstavljamo dve novi razstavi. Gorenjska je bogatejša za razstavo slovenskega akademskega slikarja Branka Suhy-ja. V Festivalni dvorani na Bledu so na ogled njegova dela, ki pretresajo pomen kulturne dediščine. V ljubljanski galeriji Photon pa gostuje mednarodno priznan umetnik iz Barcelone, Joan Fontcuberta. Njegove umetniške stvaritve so prisotne v številnih svetovno znanih muzejih in zbirkah sodobne umetnosti. Fotografijo povezuje s konceptualnim pristopom, v katerega vtke tudi pomenske dvoumnosti in humor.
Kako se bo Slovenija predstavila na največjem sejmu literature na svetu, katerega častna gostja bo leta 2022? Na Javni agenciji za knjigo RS so pripravili pet posvetov, posvečenih raznim perspektivam predstavitve v Frankfurtu. Podrobneje vam bomo predstavili včerajšnjega – četrtega, na katerem so razpravljali o tem, kako v predstavitev Slovenije vključiti različna umetniška področja – ob tem pa bomo prelistali še monografijo Mariborske osebnosti ter povzeli znanstveno konferenco z naslovom Cankarjev list v cvetu bele krizanteme, ki danes in jutri poteka v Mariboru. Na fotografiji: Minister za kulturo Tone Peršak, direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida in direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos ob podpisu dogovora. Avtor fotografije: Ziga Zivulovic jr./Bobo
Predstavljamo letošnjo osrednjo razstavo v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, ki je v znamenju ekspresionizma, in dvosmerni slovensko-ukrajinski slovar. Napovedujemo izbrane kulturne dogodke v Trstu. Vabljeni k poslušanju! Vir fotografije: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl#v
Dolenjska se z različnimi sejemskimi prireditvami seznanja s knjižno produkcijo leta, v Zagrebu in na Reki pa literarno sfero Evrope zastopajo zelo priznani avtorji kratkoproznih besedil. Prostor dogajanja Festivala evropske kratke zgodbe je že obiskal nigerijsko - britanski pisatelj Ben Okri.
V Benetkah bodo jutri s podelitvijo nagrad odprli 16. mednarodni bienale arhitekture. Na njem sodeluje med 71 državami tudi Slovenija. Še pred uradnim odprtjem se odpirajo tudi posamezne razstave – včeraj so v prostorih Arzenala tako odprli tudi slovenski projekt z naslovom Živeti vodo. Preostale teme tokratne oddaje bodo še jutrišnji začetek 5. Drama festivala v Ljubljani, Operna noč v mariborskem Mestnem parku in 5. koncert komornega cikla Narodnega doma Maribor.
Med poudarki oddaje je festival Druga godba, ki se z dogodki v Piranu in Ljubljani začenja danes. Na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet bo konec tedna potekal Emona Brass Festival. 16. mednarodni festival uprizoritvene umetnosti »Rdeči revirji« pa bo v Zasavje prinesel pisano umetniško dogajanje, plesne in gledališke predstave domačih in tujih ustvarjalcev...
Neveljaven email naslov