Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3696 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Arheologi Dolenjskega muzeja so danes končali letošnja izkopavanja na Kapiteljski njivi v Novem mestu, kjer je največje arheološko grobišče iz prvega tisočletja pred našim štetjem v srednji Evropi. Seznanili vas bomo z njihovimi odkritji; kot pritiče poletnim dnem, pa se bomo v oddaji posvetili tudi festivalskemu dogajanju, natančneje čezmejnemu festivalu Blue notte, in obiskali 18. mednarodni kongres EURALEX, ki bo do 21. julija v Ljubljani povezoval leksikografe, založbe in razvijalce programske opreme, torej vse, ki jih zanimajo slovarji. Vir foto: Dolenjski muzej
Diana Damrau je ena izmed najbolj iskanih sopranistk na svetu. Nastopila je že v vseh uglednih opernih hišah, redno se vrača tudi v newyorško Metropolitansko opero. Pri Festivalu Ljubljana so zapisali, da ji njena pevska tehnika dovoljuje doseganje najvišjih tonov z navidezno lahkoto, zanjo pa je značilen tudi močan interpretativni občutek, ki njenim likom daje resnično čustvenost in s tem prepričljivost. Na nocojšnjem koncertu v Cankarjevem domu v okviru Festivala Ljubljana bo ob svojem možu, basbaritonistu Nicolasu Testéju, izvajala arije, posvečene Giuseppu Verdiju. Spremljal ju bo Orkester Slovenske filharmonije. V današnji oddaji tudi o letnem kinu Minoriti v Mariboru ter novostih s knjižnih polic z mladinsko in otroško književnostjo. foto: https://diana-damrau.com/
Ustavili se bomo pri letošnji izvedbi čedadskega festivala Mittelfest, ki se je končal to nedeljo. Vodenje je letos prevzel novi umetniški direktor Haris Pašović, ki je z novo vsebinsko usmeritvijo in konceptom usmeril pozornost predvsem k mladim na prehodu iz 20. v 21. stoletje in hkrati k temam, ki so vznemirjale Evropo in jo še vedno. Marij Čuk se bo v oddaji odzval na dve slovesnosti ob obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, napovedali pa bomo tudi nocojšnji koncert mladih glasbenikov pod pokroviteljstvom Evropskega kariernega središča za umetnike Triple Bridge; zvenel bo v Viteški dvorani v Ljubljani. foto: www.narodnidom.eu
V muzeju sodobne umetnosti v New Yorku so včeraj odprli razstavo jugoslovanske arhitekture z naslovom K betonski utopiji – Arhitektura v Jugoslaviji, 1948-1980. Prikazuje dela pomembnih jugoslovanskih arhitektov kot so Bogdan Bogdanović, Juraj Neidhardt, Svetlana Kana Radević, Vjenceslav Richter in Milica Šterić ter edinstven in hkrati raznolik značaj jugoslovanske arhitekture, od bele mošeje v Bosni, preko ekspresivnih stanovanjskih zgradb Novega Beograda, do popotresne obnove Skopja. Slovenska arhitektura in oblikovanje sta, med drugim, zastopani s fotografijami Trga republike Edvarda Ravnikarja in pisarniške stolpnice S2 Milana Miheliča ter z rdečim kioskom K-67 Saše Machtiga in stolom REX Nika Kralja. V oddaji boste izvedeli še kdo so letošnji nominiranci za Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklega leta.
Tokratna oddaja je v znamenju glasbenih dogodkov in knjižnih novitet. Predstavljamo novosti Cankarjeve založbe in založbe Litera, dogajanje na 66. Ljubljana festivalu – koncert Generacija 99, nekaj pozornosti pa namenjamo tudi Poletnemu kinu na Krasu, ki se nocoj začenja v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači.
Danes v oddaji izpostavljamo Mednarodni festival Mittelfest, ki od 5. julija poteka v Čedadu ter plesni festival Impulstanz, ki se danes začenja na Dunaju. V Novem mestu odpirajo festival Novomeški poletni večeri, založba Litera pa je kot uvod v poletje predstavila pet novitet. (Foto: Primož Korošec)
Danes v oddaji izpostavljamo vrnitev zgodovinske najdbe v Slovenijo. Pred več kot 30 leti je bilo v Narodnemu muzeju Slovenije ukradeno bodalo z Iga, dragocen primerek bronastodobnega orožja. Potem ko so ga prepoznali na dražbi v Londonu, so bodalo prejšnji teden vrnili v Narodni muzej. V oddaji pa tudi več o novi razstavi Nebeška bitja. Ne človek ne žival v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, baletni predstavi Zgodbe svilne poti Kitajskega plesnega gledališča Lanzhou ter o festivalu Dubrovniške poletne igre. (Na fotografiji: bronasto bodalo z Iga, avtor fotografije: Tomaž Lauko)
Medtem ko se bo Grossmannov festival v Ljutomeru nocoj odprl s filmom iz obdobja nemškega ekspresionizma – prikazali bodo Kabinet dr. Caligarija režiserja Roberta Wieneja -, bodo v tekmovalnem programu celovečercev do konca tedna, ko se bo festival sklenil s parado zombijev, zavrteli šest raznolikih žanrskih filmov s poudarkom na grozi in fantastiki. Oddajo pa danes posvečamo predstavitvi izbranih knjižnih novosti Cankarjeve založb iz zbirke S poti. Pridobitev zbirke so nove knjige izpod prstov Draga Jančarja [Postaje], Vesne Lemaić [Dobrodošli] in Javierja Mariasa [Benetke, interier]. Predstavljamo tudi razstavo novozelandske kiparke in performerke Ali Bramwell v ljubljanski Galeriji Vžigalica. Vabljeni k poslušanju oddaje Svet kulture nekaj minut po šestnajsti uri na 3. programu in četrt čez šesto na 1. programu Radia Slovenija.
Nekaj minut po šestnajsti se bomo sprehodili po razstavi v Leopoldovem muzeju na Dunaju, ki razstavlja dela predstavnikov dunajske moderne, Egona Schieleja in Gustava Klimta. Z Ireno Ostrouško in Miranom Zupaničem bomo komentirali uspeh novih filmov režiserja Olma Omerzuja [Zimske muhe] in režiserke Sonje Prosenc [Zgodovina ljubezni] v Karlovih Varih minuli konec tedna v luči dejstva, da filmski sektor pri nas, kot vemo, deluje v zaostrenih in finančno podhranjenih razmerah. Oddajo razširjamo s prispevkom o knjižni novosti, ki jo je med bralce poslala največja založba pri nas. Na fotografiji: Utrinka s 53. filmskega festivala v Karlovih Varih. Vir. Film Servis Festival Karlovy Karlovy Vary a.s.
Pisatelj Florjan Lipuš je prejemnik letošnje velike avstrijske državne nagrade, gre za najvišje avstrijsko odlikovanje na področju kulture. S tem je prvič to nagrado dobil avtor, ki piše v slovenščini, v svojem maternem jeziku. Še pred dvema letoma sta dva člana odbora za nagrado menila, da Lipuš avstrijske nagrade za literaturo ne more dobiti, ker piše v slovenščini. V oddaji tudi o tem, kako je Drago Tršar postal kipar, v Mestni galeriji Piran bodo drevi odprli razstavo njegovih del Morje ob morju, s katero obeležujejo njegovo 90-letnico. Na Ptuju se začenja festival sodobne umetnosti Artstays, Marko Pogačnik pa je izdal knjigo Slovenija čudežna.
V Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu se nocoj začenjajo jubilejni, štirideseti Piranski glasbeni večeri. V organizaciji portoroškega Avditorija bodo z zanimivimi in raznolikimi izvajalci komorne glasbe popestrili vse štiri četrtke v juliju. V oddaji prav tako podrobneje o letošnjem mednarodnem festivalu Mittelfest 2018, ki je tokrat posvečen Milenijcem, generaciji novega tisočletja, predvsem pa pozornost obrača k srednji Evropi in Balkanu. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Pohod po ljubljanskih ulicah danes začenja Ana Desetnica. Organizatorji si tudi letos želijo, da se obiskovalci na festivalu počutijo kot doma in si iz udobnega naslonjača ogledajo katero izmed številnih uličnih predstav. V oddaji prav tako predstavljamo razstavo Suzane Brborović in Uroša Weinbergerja z naslovom Matrika ter napovedujemo 23. mednarodni glasbeni Festival Bled 2018: Salut D’Amour. Obiskali smo tudi mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Na Sotočju se začenja najstarejši in najmanjši glasbeni festival v Sloveniji – Sajeta, ki že devetnajsto leto povezuje zvedavo in svobodomiselno publiko odprto do drugačnosti. Festival je namenjen kreativni godbi in zvočnemu raziskovanju, ki ga bodo ponujali glasbeniki in umetniki iz osmih evropskih držav. Še posebej pa so organizatorji ponosni na obisk nemškega dvojca Krautwerk. V oddaji napovedujemo tudi koncert britanske violončelistke Natalie Clein v sodelovanju z orkestrom Slovenske filharmonije. Oddaji je pripravil Marko Rozman.
Medtem, ko številni namenjajo julijske počitnice dopustu in počitku, se okrog 110 tujcev iz 23 držav intenzivno uči slovenščino in spoznava različne razsežnosti naše kulture. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se namreč začenja 54. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. V oddaji tudi o koncertu Slovenskega komornega orkestra Dunaj, začeli pa smo v Karlovih Varih, kjer v polnem zamahu poteka 53. mednarodni filmski festival.
Petkov kulturni pregled začenjamo z napovedjo odprtja 66. festivala Ljubljana. Na Kongresnem trgu je namreč po včerajšnji odpovedi otvoritvene predstave zaradi dežja, že vse pripravljeno za svetovno premiero z naslovom Sfera mundi – Potovanje okrog sveta, ki jo je skupaj z Orkestrom slovenske filharmonije in Baletnim ansamblom SNG Ljubljana pripravila priznana gledališka skupina iz Barcelone La Fura dels Baus. Poleg festivala Ljubljana napovedujemo še festivala Sanje v Medani ter Poleti v NUK, predstavljamo pa tudi dve novi razstavi.
Skupinska razstava Prrrrrrr, ki jo odprejo nocoj v Mestni galeriji v Ljubljani, izpostavlja žensko ustvarjalno moč in družbeno kritično angažiranost - sedem avtoric skozi raznolike medije namreč izziva teme vse od migracijske retorike pa do spolne diskriminacije in še marsikaj vmes. Začenja se tudi sklop fotografskih dogodkov Celje Fokus, že enajstič bo povezal fotografske navdušence vseh starosti, v "fokusu" pa bo, ob poplavi vidnih sporočil vse bolj cenjena, ustvarjalna avtorska fotografija. Pa še kaj o glasbi in gledališču v današnji oddaji. Detajl slike avtorice Suzane Brborović: Integriteta
Glavno besedo v današnji oddaji imajo glasbeni dogodki. Napovedujemo program 59. Jazz festivala Ljubljana, ki ga nocoj odpira solistični projekt Kristijana Krajnčana, ob tem pa izpostavljamo še jubilejni koncert Vokalne akademije Ljubljana. V nadaljevanju bomo prelistali tudi dve filozofski monografiji in zbornik, ki so izšli pri založbi KUD Apokalipsa in pri Srednjeevropskem raziskovalnem inštitutu Soren Kierkegaard Ljubljana.
V Maribor prihajajo vrhunske folklorne skupine, v Bovcu bo slišati orkestrsko in komorno glasbo, v Ljubljnai se začenja Pranger, ki se bo ukvarl s poezijo kot terapijo, medtem ko bodo v Rimu obiskovalci drli na Shakespearove igre.
V Mariboru se nocoj začenja Festival Lent, ki ga bo odprla baletna predstava Petra Iljiča Čajkovskega Labodje jezero. Bogato festivalsko dogajanje se bo odvijalo vse do konca junija. V oddaji tudi o Glasbenem poletju v Bohinju ter dveh likovnih razstavah: v Umetnostni galeriji Maribor se s podobami na papirju predstavlja Mihael Rudl, v Galeriji Ravne pa bodo odprli prvo posthumno razstavo avstrijske umetnice Irmgard Schaumberger Videti drugače.
Tokratna oddaja odkriva bogato razstavno dogajanje po Sloveniji. Izpostavljamo razstavo z naslovom 12 razlogov za slikanje, ki jo odpirajo v ljubljanski Galeriji Škuc. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki razstavlja Petra Varl, v Radljah ob Dravi pa se ob otvoritvi nove knjižnice predstavljata Janko Dolenc in Karel Peček. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so na ogled dela štirih slovenskih slikarjev, Emerika Bernarda, Metke Krašovec, Živka Marušiča in Marka Jakšeta, v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše pa svoja dela razstavlja kiparka Dragica Čadež. (Foto: Primož Brecelj)
Neveljaven email naslov