Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Prvič po izvirni objavi v 16. stoletju je izšel Ta pervi deil tiga Noviga testamenta, skupaj s knjigo Ta evangeli svetiga Matevža. Gre za prvi prevod katere koli knjige Svetega pisma v slovenščino. Z 12. knjigo Zbranih del Primoža Trubarja sta tako izšli znanstvenokritični izdaji dveh ključnih Trubarjevih prevodnih del. V oddaji tudi o premieri mladinske detektivke iCankar, ki bo nocoj na sporedu ptujskega mestnega gledališča, didaktični razstavi Veščine in skrivnosti orglarskih mojstrov, ki daje vpogled v obrt celjskega baročnega orglarskega mojstra Janeza Frančiška Janečka, in razstavi Ludvika Pandurja Figura in njena razsežnost, ki jo bodo danes zvečer odprli v galeriji Media Nox v Mariboru.
V tokratni oddaji bomo prelistali monografijo Julijane Visočnik The Roman Insciptions of Celeia and its Ager (slo. Rimski napisi Celeie), ki razkriva, kaj pripovedujejo zapisi na kamnih rimske Celeie. Napovedali bomo tudi koncert novih del za saksofon What’s new v Slovenski filharmoniji in povzeli dogajanje ob nekonvencionalni uprizoritvi opere Carmen v Firencah. (AP Photo/Valentina Petrova); MMC
Govorili bomo o knjižnem, glasbenem in likovnem dogajanju. Predstavili bomo novosti društva ŠKUC iz zbirke Lambda ter napovedali koncert samospevov iz cikla Glas iz davnine in razstavo Uroša Weinbergerja, ki se bo nocoj odprla v Kinu Šiška.
Ansambel IKebataola! bo pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec izvedel Pasijon deklice z vžigalicami skladatelja Davida Langa po pravljici Hansa Christiana Andersena. Lang je za skladbo prejel Pulitzerjevo nagrado. Zvočni svet skladbe spominja na vzdušje v renesančni sakralni glasbi ali angleških madrigalih. Delo je neke vrste parabola, ki črpa duhovno in moralno vrednost iz vzporejanja trpljenja revnega dekleta s trpljenjem Jezusa, so zapisali pri Carmini Slovenica. V Sloveniji bo Langov Pasijon deklice z vžigalicami izveden prvič. V oddaji tudi o prvem koncertu Mozartin Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, dirigentka bo Catherine Larsen-Maguire, in o knjižnem prvencu Eve Markun Mežanerija.
V oddaji predstavljamo nove knjige za mlade bralce: Mišburger Davida Walliamsa, Pasjega moža Dava Pilkeya, 3. del Šnofijeve druščine Boštjana Gorenca in Mateja de Cecca, knjigo Rozi in Musa Michaela De Cocka, Magične živali J.K. Rowling, delo kitajskega avtorja Cao Wenxuana Bron in sončnica ter tri zgodbe Maureen Johnson, Johna Greena in Lauren Myracle v knjigi z naslovom Zima zima bela. V Kinodvoru se začenja predpremierno predvajanje filma Krčenje Alexandra Payna, Lutkovno gledališče Ljubljana pa s predstavo Lučka, grah in pero gostuje na Kitajskem.
V zadnji letošnji oddaji vam ponujamo nekaj namigov za ogled razstav po Sloveniji, podrobneje pa bomo povzeli razstavo finskega fotografa Arna Rafaela Minkkinena v zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti. Govorili bomo tudi o pomembnejših razstavnih vsebinah prihodnjega leta ter prelistali novosti Centra za slovensko književnost, natančneje, zbirke Aleph. Foto: Arno Rafael Minkkinen: Narragansett, Rhode Island, 1973 (vir: MSU Zagreb)
V predzadnji oddaji v letu 2017 predstavljamo zbirko kratkih zgodb, ki jo je Tone Partljič posvetil rodnemu mestu Maribor, ter napovedujemo 11. festival filmov o športu in naravi BOFF, ki bo v Bovcu potekal do sobote. Govorili bomo tudi o tem, katero programsko novost so pripravili v piranski Mestni galeriji. Vabljeni k poslušanju! Foto: Iz filma Zadnji ledeni lovci (Jure Breceljnik in Rožle Bregar, 2017). Vir: Slovenski filmski center.
Današnja oddaja bo v duhu prazničnih dni, ko pogosto najdemo nekoliko več časa za umetnost in kulturo. Lahko se odpravite na ulice, kjer se odvija festival uličnega gledališča ali pa si v domačem zavetju vzamete čas za katero izmed knjižnih novostih, ki jih predstavljamo v današnji oddaji. Pri založbi Beletrina sta med drugimi novostmi izšla roman Vlada Žabota Sveti boj in pesniška zbirka Iva Svetine Oče, tvoje oči gorijo. Opozarjamo pa tudi na novosti književnosti za otroke založbe Sanje.
December kar vabi na kulturna prizorišča, kjer potekajo številne prireditve in koncerti, napolnjeni z božično-novoletnim programom. V današnji oddaji opozarjamo na dva koncerta. V Veliki dvorani SNG Maribor bo drevi nastopil domači simfonični orkester, jutrišnji tradicionalni praznični koncert Božič v Ljubljani pa bo poslušalcem v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma tudi letos ponudil bližnje srečanje z vrhunskimi izvajalci in najlepšo glasbo, ki so jo z mislijo na božič ustvarili najpomembnejši glasbeni ustvarjalci, izvedel pa ga bo simfonični orkester Cantabile.
Danes v oddaji najprej napovedujemo zanimiv dogodek, ubran na najdaljšo noč v letu – Noč kratkih filmov. Predstavljamo pa tudi novo razstavo v ljubljanski Galeriji Kresija Vse je OK in plesno premiero PopParty v Stari Elektrarni. V oddaji pa več tudi o dveh arheoloških razstavah in o koncertu Zvezdane Novaković v okviru cikla Cankarjevega doma Glasbe sveta.
Ob 120. obletnici izida prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka, ki je odločilno vplival na takratno družbo ter njen pogled na vlogo žensk v javnem življenju, je o njem in o avtoricah, ki so tlakovale pot bolj enakopravnemu položaju žensk, nastala knjiga. Slovenski kulturni prostor pa plemeniti tudi ena najvidnejših ilustratork pri nas, Marlenka Stupica. V Konzorciju Mladinske knjige v Ljubljani so danes počastili njenih jubilejnih 90 let, tudi o tem v današnji oddaji in pa še o božičnem koncertu zbora Opere SNG Maribor. foto: založba Beletrina
Umetnika Nika Oblak in Primož Novak raziskujeta pojave v sodobni družbi, predvsem tiste, ki so posledica vpliva medijev in kapitala. Med drugim fotografijo in video spajata z mehanskimi instalacijami, ki posegajo v prostor in tako brišejo mejo med zaslonom in resničnostjo. Umetniški tandem, ki sicer deluje predvsem v tujini, se ob 15-letnici ustvarjanja predstavlja v Mariboru s pregledno razstavo v dveh delih: v UGM Studiu in v MMC Kibli. V oddaji tudi o nocojšnjem sklepnem koncertu letošnje sezone koncertnega cikla Harmonía Concertans - Stara glasba na Novem trgu, ki ga skupaj prirejata zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonia Antiqua Labacensis in Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
V Rimu so podelili Evropske gledališke nagrade, med nagrajenci pa je tudi slovenski gledališki režiser Janko Lorenci, ki je bil za nagrado prvič nominiran leta 2011. Žirija je v sporočilu za javnost Lorencija označila za modrega režiserja, čigar glavna ambicija je vzpostaviti poseben pretok čustev med prizorom in občinstvom. Glavno nagrado so podelili igralcema Isabelle Huppert in Jeremyju Ironsu. Medtem v Cankarjevem domu v Ljubljani v Gallusovi dvorani uprizarjajo Veliki božični koncert Gimnazije Kranj 2017 s podnaslovom Povabilo na ples, saj bo letošnja tema dogodka plesna glasba največjih mojstrov svetovne glasbene dediščine. Med drugim bodo predstavili drugo suito iz baleta Mauricea Ravela Dafnis in Hloa, Polovske plese Aleksandra Borodina iz opere Knez Igor in plesno skladbo Danzón št. 2 mehiškega glasbenega genija Artura Márqueza. Foto: Premio Europa
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
»Človek izdeluje sovraštvo tako kot čebela med« – to spoznanje je William Golding zakodiral v snov svoje uspešnice, romana Gospodar muh, po katerega motivih je Grumova nagrajenka Simona Hamer napisala igro Pošasti. Zgodbo o premetu navidezne idile v nasilje in krutost iz pozicije sedanjosti in s poudarkom na konformizmu ter apatiji režira Vito Taufer, uprizorjena pa bo na odru Slovenskega mladinskega gledališča. Drugi poudarek oddaje je razstava Vojna v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ki se z deli mednarodno priznanih avtorjev – med njimi tudi nemškega ekspresionističnega mojstra Otta Dixa – posveča vojni in njenim travmatskim posledicam. Pozneje pa še o razstavi Jožeta Baršija v Galeriji P74 in drugih opaznejših kulturnih dogodkih … Avtor fotografije je Jane Štravs.
V današnji oddaji predvsem o razstavah. V Moderni galeriji bodo nocoj odprli veliko retrospektivno razstavo del Marija Preglja ob 50. obletnici njegove smrti. Opus enega najpomembnejših slovenskih slikarjev sredine 20. stoletja bo prvič po pregledni razstavi leta 1969 na ogled v tako izčrpni postavitvi. Predstavljamo pa tudi pestro dogajanje v nevladnem kulturnem centru GT22 v Mariboru.
Tokrat o stripu Animal Noir (slo. Kosmati krimič) Izarja Lunačka in Nejca Jurna, ki je izhajal pri ugledni založbi v Združenih državah Amerike, zdaj pa je pri Cankarjevi založbi izšel njegov prevod v slovenščino. Pozornost namenjamo tudi katalogu Na začetku je bila črta, ki je nastal ob pregledni razstavi o 70 letih likovne ustvarjalnosti na Goriškem, in razstavam na Dunaju prihodnje leto.
O Jožetu Plečniku je v letu, ki se izteka veliko govora in prireditev, ki osvetljujejo njegovo delo. Tako je Damjan Prelovšek izdal novo monografijo, na pomen slovenskega arhitekta pa želijo opozoriti tudi v Beogradu.
Neznane podrobnosti iz življenja znanih ali povsem neznanih ljudi, ki so pomembno obeležili svoj čas, njihov sloves pa je segel zelo daleč, najdemo v knjigi portretov (Ne)znani Slovenci. Njihove življenjske zgodbe je osvetlila Darinka Kladnik. V oddaji Svet kulture po 16. uri bomo več povedali tudi o noveli Borisa Jukiča Umetnost rokodelstva in esejih Uroša Zupana Sedeti v temi, medtem, ko sta v Parizu dva mariborska umetnika: kipar Marijan Mirt in fotograf Branimir Ritonja prejela zlato oz. bronasto medaljo.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Neveljaven email naslov