Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3696 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Tisoč Žerjavov je naslov razstave slikarja Andreja Brumna Čopa, ki je na ogled v Bežigrajski galeriji 1. V ljubljanski Mestni hiši pa si lahko še do začetka junija ogledate izdelke iz stekla oblikovalke Tanje Pak. Prelistali bomo tudi nekaj knjižnih novosti slovenskih avtorjev ter predstavili letošnje nominirance za nagrado kresnik.
Za današnjo oddajo smo pripravili prispevke o razstavah Kruh je moj art v Novi Gorici in Ročno delo na Ptuju; o sklepnem koncertu cikla Sozvočja svetov ter o gostovanju francoske sodobnoplesne skupine Compagnie Käfig, z večmedijsko predstavo Piksel v ljubljanskem Cankarjevem domu. In še vesti od tu in tam… Vabimo vas, da se nam pridružite. fotografija z razstave Kruh je moj art, foto: Matej Vidmar
V Umetnostni galeriji Maribor si je mogoče ogledati razstavo štirih mladih fotografov, ki delujejo v mednarodnem projektu Parallel. O tem, kdo vlada Sloveniji, socialnih, ekonomskih in političnih omrežjih, v knjigi Ujetniki omrežij piše Ali Žerdin.
Danes praznujemo mednarodni dan muzejev, zato bomo v oddaji poudarili pomen te institucije in razložili zgodovinsko ozadje za določitev 18. maja kot dneva muzejev. Predstavili bomo portretni film Mojster in njegov Gašper o pionirju slovenskega lutkovnega gledališča Milanu Klemenčiču. Film je nastal v produkciji RTV Slovenija in si ga boste v nedeljo lahko ogledali na naši televiziji, že danes pa v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Napovedali bomo tudi premiero muzikala Titanik v Mariboru, festival mladinske ustvarjalnosti Vizije v Novi Gorici in koncert Kraljevega škotskega nacionalnega orkestra v okviru Zlatega abonmaja. Na fotografiji: značilen Klemenčičev lik. Vir foto je MMC.
V oddaji izpostavljamo 4. mednarodni trienale keramike Unicum 2018 ter razstavo z naslovom Oblikovanje prihodnosti: Keramika in njene dimenzije. V ljubljanski Operi nocoj premierno uprizarjajo Verdijevo opero Macbeth, v Mariboru pa na sklepnem koncertu letošnjega cikla Carpe Artem kot solistka nastopa violinistka Petra Kovačič. Na koncertu za modri abonma Orkestra Slovenske filharmonije bo med drugim zvenela glasba Nine Šenk, v Cerknem pa bodo te dni odmevali jazzovski ritmi, nocoj se namreč začenja 23-ti mednarodni festival Jazz Cerkno. (Foto: Darja Štravs Tisu)
Kulturna dediščina plakatov, razstavljenih v Narodni galeriji, pripoveduje o stoletni tradiciji oblikovanja plakatov, umetnica Maruša Šuštar v Bežigrajski galeriji 2 razstavlja slikarska dela, ki so ustvarjena v ptičji perspektivi. V Trstu pa je čas za mednarodno srečanje Forum Tommizza.
Nacionalni projekt Imago Sloveniae – Podoba Slovenije obeležuje 30-letnico glasbenega in kulturnega delovanja. Visoki jubilej bodo počastili z nastopom Ruskih kozakov nocoj ob 21ih na Kongresnem trgu v Ljubljani. V oddaji predstavljamo še knjigo kritika, teoretika in performerja Nenada Jelesijevića Performans-kritika: Zasuk v odpravo umetnosti ter novo publikacijo Inštituta za narodopisje ZRC SAZU. Vabimo pa vas tudi na cikel sodobnega latvijskega filma v Slovensko kinoteko.
Tokrat predstavljamo petletni projekt Slovar skupnega znanja, ki ga je vodila ljubljanska Moderna galerija, končno razstavo 16. leta Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti z naslovom Nekaj minut kasneje. v galeriji Škuc ter razstavo, ki povzema življenje nadvojvode Maksimiljana Habsburškega v miramarskem gradu v Italiji. Ob koncu bomo pozornost namenili še darilni knjigi za bralce, ki so za bralno značko brali vseh devet let osnovne šole. Vir foto: Moderna galerija.
V Cankarjevem Kurentu je slika narodnega značaja naslikana v najrazličnejpih tonih, od radoživih do trpečih in brezupnih. Na Vrhniki lahko poslušate javno predvajanje radijske igre, Hiša poezije pa odpira vrata bralcem poezije.
V oddaji Svet kulture podrobneje o dveh predstavah - Dramo Onjegin je po romanu v verzih Aleksandra Sergejeviča Puškina, Jevgenij Onjegin, napisal Nebojša Pop-Tasić. V režiji Yulie Roschine jo bodo premierno uprizorili nocoj v SLG Celje. V SNG Maribor se zvečer obeta še zadnja premiera v tej sezoni – romantična melodrama, začinjena s socialno tematiko, Kazimir in Karolina. Predstavili bomo še festival Svetlobna gverila, izvedeli pa boste tudi več o večeru Mlade umetniške besede, ki ga skupaj z AGRFT pripravlja program Ars.
Ob današnjem rojstnem dnevu Ivana Cankarja bo slavnostno obarvan tudi Svet kulture, med drugim bomo napovedali osrednji dogodek 3. programa Radia Slovenija - Programa Ars v Cankarjevem letu: literarno-glasbeni večer Skozi življenje Ivana Cankarja. Odpravili se bomo tudi na filmski festival v Cannesu in se posvetili umetnosti kamišibaj gledališča. Vabljeni k poslušanju.
V Cannesu v Franciji bodo prihodnji dnevi v znamenju dogajanja na 71. mednarodnem filmskem festivalu, ki so ga včeraj odprli s projekcijo filma iranskega režiserja Asgharja Farhadija. V oddaji lahko prisluhnete utrinkom s tega glamuroznega festivala. Pozornost namenjamo tudi Filmskemu tednu Evrope, premieri komične drame Ekshibicionist v Novi Gorici, novemu zvezku Slovenskega gledališkega letopisa 2016/2017 in knjižnemu sejmu v Torinu. Vir foto: Festival de Cannes.
Tokrat o razstavi Karmen Čórak in Andreja Brumna Čopa, ki se je včeraj odprla v rimski Akademiji lepih umetnosti, ter o novi stalni razstavi, ki v Mestnem muzeju Ljubljane pripoveduje o zgodovini glavnega mesta. Ob koncu oddaje napovedujemo koncert ansambla za sodobno glasbo Neofonía z naslovom Skrite duri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto (foto: Andrej Peunik/MGML).
V oddaji tokrat o novi pesniški zbirki Svetlane Makarovič, ki v knjigi Naj bo poleti ponovno pesni v haikujih ter o festivalu zgodovine eStoria v Gorici, ki bo obravnaval temo migracij v Istri in obmejnih krajih. Tudi gledališkega dogajanja ne bomo izpustili – v okviru Drama Laboratorija bo v gibalno-vokalni predstavi Solo Drama nastopil Žigan Krajnčan, medtem ko se bo z odra Slovenskega mladinskega gledališča poslovil Kekec, ki je skoraj 15 let razveseljeval mlado občinstvo. V Izoli pa bodo najstniki iz vse Slovenije izglasovali najboljši evropski film za mlade.
Med poudarki oddaje sta razstava Natalije Šeruga Golob z naslovom Salve Regina v razstavišču Minoritske cerkve v Mariboru ter roman Vaje v pozabljanju indijske pisateljice Anite Nair. O stanju v Indiji z ženske perspektive govori tudi razstava šestih indijskih umetnic v Muzeju umetnosti v nemškem Wolfsburgu. Predstavljamo projekt Živeti z vodo, s katerim se bo Slovenija predstavila na 16. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah. In še zanimivost, priznani dirigent in pianist judovskih korenin Daniel Barenboim je zaživel kot animirani junak risanke Max in Maestro.
"O, ne, nismo šli nikamor, za omaro smo se skrili." Tako zveni eden izmed verzov zadnje pesniške zbirke Tomaža Šalamuna Posmrtni boj, ki je nedavno izšla pri založbi MIŠ in jo predstavljamo v tokratni oddaji, ki jo začenjamo z razstavo Vladimire Bratuž Furlan – Lake v ljubljanski Galeriji ZDSLU. Razstava s podnaslovom Obuditev nekega časa kiparko in arhitektko predstavlja z naborom del iz različnih obdobij njenega opusa, z dokumentacijo pa opomni tudi na njeno znano javno skulpturo Riba v parku Tivoli. Na koncu oddaje pa še o novi knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici.
V fokusu oddaje je še zadnja premiera letošnje sezone na velikem odru ljubljanske Drame, komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta. Med knjižnimi novostmi predstavljamo romana Juda Amosa Oza in Pasja pomlad Patricka Modianoja, med likovnimi dogodki pa razstavo Fotoknjiga in fotozin v ljubljanski galeriji Dobra vaga ter razstavo Oči in sanje z deli Tomaža Lundra v Galeriji Velenje. Napovedujemo še sedmi večer cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s solistko Petro Vidmar in premiero radijske igre Brat bankomat italijanskega avtorja Stefana Bennija. (Foto: Peter Uhan)
V tokratni oddaji o razstavi Zmaj vseh zmajev v Kazematah na Ljubljanskem gradu, ki bo do sredine novembra obiskovalcem prikazala mnoštvo simbolnih pomenov in podob zmaja kot mitološkega bitja. V nadaljevanju tudi o muziklu Orlando, ki ga premierno postavljajo na oder Mestnega gledališča ljubljanskega. Libreto je nastal po istoimenskem nenavadnem fiktivno biografskem romanu Virginie Woolf, v katerem sledimo avanturam protagonista, ki spremeni spol in živi stoletja dolgo, med tem pa srečuje vidne osebnosti angleške književnosti. Vabljeni k poslušanju … Vir fotografije: Ljubljanski grad Avtor fotografije: Miha Mally
Današnja oddaja se odvija na odru. Ocenjujemo predstavo Trojanke v režiji Jaša Kocelija in napovedujemo dve premieri. V Gledališču Koper bo na ogled predstava Za blagor vseh ljudi, ki jo režira Nenni Delmestre; v Slovenskem mladinskem gledališču pa predstava Odilo. Zatemnitev. Oratorij. Nastala je po besedilu Petra Mlakarja in Dragana Živadinova, ta je tudi režiser predstave, ki tematizira Odila Globočnika, senčno podobo slovenske zgodovine; premiero pa bo doživela v današnji negotovosti pred morebitnim izbruhom novega svetovnega spopada.
Danes v oddaji izpostavljamo jubilejno, 50. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu in delovanje Odbora za mir pri Mednarodnemu Penu, obisk britanskega pisatelja Kevina Brooksa v Sloveniji, knjižni novosti založbe Sanje, sklepni koncert Slovenskih glasbenih dnevov, posvečen češkemu dirigentu Vaclavu Talichu in razstavo del slikarja in grafika Klavdija Tutte na gradu Kromberk.
Neveljaven email naslov