Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3697 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


06.10.2017

Odprtje festivala Mesto žensk

Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk se je v Ljubljani prvič odvil leta 1995. Organizatorke in sodelavke z njim vsako leto ustvarjajo prostor, v katerem je pozornost posvečena predvsem umetnicam, teoretičarkam in aktivistkam, ki sicer v javnem prostoru pogosto ostajajo ob robu. Festival je še posebno znan po tem, da se nastopajoče ne omejujejo na en umetnostni žanr, zvrst ali področje delovanja, temveč puščajo prostor za eksperimentiranje in prestopanje tradicionalnih meja. Letos bo povezovalni slogan festivala nacija_natura_norma, predstavljena dela pa bodo kritično pretresala norme in zamisli, ki jih konservativne in nacionalistične ideologije znova predstavljajo kot nekaj naravnega. Na odprtju v galeriji Kresija bo na ogled razstava španske avtorice Laie Abril z naslovom O splavu. V slovenska gledališča sicer prihajajo nove premiere. Ogledali si bomo lahko dramo Tri ženske Vinka Möderndorferja, igro Zid, jezero Dušana Jovanovića, detektivsko dramo Vrh ledene gore in druge. Foto: Mesto žensk


05.10.2017

Nobelova nagrada za literaturo 2017

Danes ob 13-ih je švedska akademija razkrila, da je letošnji dobitnik najprestižnejše nagrade za književnost na svetu britanski pisatelj Kazuo Ishiguro. Lani so svetovno javnost presenetili s tem, da so za Nobelovega nagrajenca za književnost razglasili kantavtorja Boba Dylana, zato so številnipričakovali, da bo letošnja izbira nekoliko bolj konvencionalna; za favorite so veljali kenijski pisatelj Ngugi va Thiong’o, japonski pisatelj Haruki Murakami, kanadska pisateljica Margaret Atwood in izraelski pisatelj Amos Oz. Medtem se v ljubljanski operi začenja nova sezona, prvi bosta na sporedu združena opera Ksenija Viktorja Parme in scenska kantata Carmina Burana Carla Orffa v režiji Manfreda Schweigkoflerja, v mariborskem Slovenskem narodnem gledališču pa prvi koncert iz cikla Carpe artem z naslovom Pozdravljen, svet. Foto: MMC RTV


04.10.2017

Hamlet

Vprašanje biti ali ne biti, po katerem je tako znan Hamlet, je še danes osnovno človekovo vprašanje, je pred premiero v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor dejal režiser Krešimir Dolenčić. Poudaril je, da so v Hamletu vsebovane vse preostale gledališke igre, vsi dramski problemi, vsa temeljna vprašanja sveta. Ob Hamletu v oddaji tudi o premieri Mateje Bučar On (the) line – Na liniji in glasbenih dogodkih: Nočeh slovenskih skladateljev, opernih arijah Mapiranja Sorrel Hays in Klavirskem recitalu 1917.


03.10.2017

Simbol, znak, barva

Na mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj se predstavlja 131 umetnikov iz 21 držav. Festival poteka s temo simbola, znaka in barve. Na 8. festivalu evropskega in mediteranskega filma v Piranu bodo predvajali 33 filmov, dobitnikov osrednjih filmskih nagrad. Na Novem trgu v Ljubljani bodo zvenele italijanske kantate s konca 17. in začetka 18. stoletja, ki pripovedujejo o ljubezni, zavrnitvi, trpljenju in zvestobi v mitski Arkadiji. V rimski galeriji Gagosian pa razstavljajo dela prodornega newyorško-pariškega umetnika Davida Balule. To so teme tokratne oddaje.


02.10.2017

Rim – Picasso, Ljubljana – muzikologija, Zagreb – eksperimentalni film

Rim – Picasso, med kubizmom in klasicizmom, Ljubljana – dnevi slovenske muzikologije, Zagreb – 25FPS – festival eksperimentalnega filma. To so osrednje koordinate današnje oddaje. Vabljeni k poslušanju.


29.09.2017

Utopija / Distopija: arhitektura, mesto, teritorij

Danes o umetnikih, ki urbano okolje mesta in njegovo strukturo raziskujejo kot vir navdiha za uresničevanje sodobne umetnosti. V Mestni galeriji Ljubljana namreč poteka razstava Utopija / Distopija: arhitektura, mesto, teritorij. Napovedali bomo koncert v spomin violinistu prof. Tomažu Lorenzu, se posvetili novi zbirki Milana Jesiha z naslovom Maršal in prelistali nekaj knjig iz zbirke Piramida mariborske založbe Litera. V oddaji tudi o razstavi pastelov in oblikovalskih izdelkov arhitekta Janeza Suhadolca, ki jo nocoj odprejo v Galeriji mežnariji v Mengšu. Na sliki: detajl iz serije Mesto duhov avtorja Vahrama Aghasyana


28.09.2017

Večer glasbe

Postojna gosti najboljše gledališke skupine v Sloveniji, tam se je namreč začelo vsakoletno Linhartovo srečanje, ki je hkrati tudi tekmovanje. Čas je tudi za prvi koncert Oranžnega abonmaja in koncert študentov Akademija za glasbo v Ljubljani.


27.09.2017

Umetnikove skice

V galeriji 'S' na ljubljanskem gradu bodo od jutri z razstavo Umetnikove skice prodirali v drobovje likovnega snovanja devetih umetnic in umetnikov. Kaj nas motivira, da objavljamo na družbenih omrežjih? S to temo je britanski antropolog Daniel Miller začel mednarodni simpozij o materialni kulturi z naslovom Kako stvari ustvarjajo ljudi, ki danes poteka v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ali obstaja umetnost, ki je domena ženske, pa se sprašujejo na festivalu Performa & Platforma v Mariboru. V oddaji tudi o knjigi Na brzicah življenja – ta govori o arhitektu Ivanu Vurniku in njegovi ženi, slikarki Heleni Kottler Vurnik. Na fotografiji: skica za filc umetnice Sabe Skaberne


26.09.2017

Kratka proza, dolge zgodbe

Iz osebne zgodovine in pretklosti naših prednikov poznamo zgodbe, ki so vredne vsaj krajših zapisov, včasih tudi romanov. Iz izvirov osebnih in družinskih preteklosti so za svoja leposlovna dela zajemali tako nobelovka Alice Munro, kot Štefan Kardoš in Jože Snoj.


25.09.2017

Kultura doma in tam čez

V Mariboru je mogoče obiskati kar 18 razstav, ki sodijo v okvir 2. Festivala fotografije, na Ptuju gledalci že 120 let obiskujejo kinopredstave, na Dunaju in v Gradcu pa se na pomebnih mednarodnih festivalih umetnosti predstavljajo tudi naši umetniki.


22.09.2017

Začenja se slavnostna sezona SNG Drame Ljubljana

Letošnja sezona SNG Drame Ljubljana bo slavnostna. Z njo bodo namreč zaznamovali 150. obletnico ustanovitve ljubljanskega Dramatičnega društva. Na odru Male drame jo bodo odprli danes z Linhartovo Županovo Micko, na velikem odru ljubljanske Drame pa jutri s Cankarjevimi Hlapci. Predstavi vsaka na svoj način raziskujeta družbena in oblastna razmerja. Obiskali bomo tudi 51. mednarodni gledališki festival BITEF v Beogradu, ki ga letos zaznamujejo velike in neobičajno dolge predstave. V oddaji še o uvodnem koncertu za Modri abonma Slovenske filharmonije v novi sezoni - Gallusova dvorana Cankarjevega doma bo danes v znamenju Sergeja Rahmaninova in Petra Iljiča Čajkovskega. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana


21.09.2017

MGL začenja sezono z Rentom

Jonathan Larson si je v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja zamislil muzikal Rent kot nekakšno posodobljeno različico Puccinijeve opere La Boheme in se z njim predstavil broadwayskemu občinstvu. Ob pomoči zgodbe o skupini mladih Newyorčanov, ki živijo svobodno boemsko življenje, je stkal glavno sporočilo muzikala, ki je v grobem nekakšna apologija drugačnosti - in sicer, da ljubezen premaga vse ovire. Premiero prve slovenske uprizoritve optimističnega muzikla v režiji Slanislava Moše na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega predstavljamo v današnji oddaji. V nadaljevanju pa tudi o razstavi Alme Karlin v Cankarjevem domu, mednarodnem zborovskem festivalu Zbogom orožje – pozdravljena pesem, ki se danes začne na Goriškem, in sklepnem koncertu Festivala Maribor.


20.09.2017

Publikaciji Lojzeta Smaska in festival RomaEuropa

Tokrat o dveh publikacijah, v katerih je objavljen izbor kritik priznanega pisca o gledališču Lojzeta Smaska. Pozornost bomo namenili tudi festivalu RomaEuropa, osrednjem festivalu sodobne, predvsem uprizoritvene in plesne umetnosti v Rimu; ob koncu pa pogledali še na razstavo Judje na Goriškem na gradu Kromberk.


19.09.2017

Arsovi literarni večeri za srednješolce

Srednješolskemu učnemu načrtu, ki celovito obravnava knjižno klasiko, se s štiriletnim projektom Oh, literatura – O, literatura! (Arsovo domače branje) pridružuje tudi 3. program Radia Slovenija. Namen projekta je izbrana literarna dela, ki so vključena v pouk književnosti v srednjih šolah, predstaviti v obliki literarnih večerov kot dopolnitev šolskih predavanj. Pred nocojšnjim začetkom ciklusa literarnih večerov se bomo v današnji oddaji pogovarjali z redaktorjem Vladom Motnikarjem. Odpravili pa se bomo tudi na Ptuj, kjer se bodo na letošnji razstavi z naslovom Inventura predstavili likovniki iz tamkajšnjih krajev.


18.09.2017

Slovenska poezija v Atenah

Tokrat o 3. svetovnem festivalu poezije v Atenah, kjer bo v središču slovenska poezija, in pregledni posthumni razstavi grafika in likovnega pedagoga Bojana Golije v Umetnostni galeriji Maribor. Napovedujemo pa tudi prvo izdajo umetnostnega sejma ArtExpo Ljubljana.


15.09.2017

Hrepenenje in življenje v coni A

Na dan vrnitve Primorske k matični domovini predstavljamo poudarke razstave Začasna meja: Življenje in hrepenenje v coni A (1945-1947), ki je na ogled v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine, in dogajanje na tržaškem festivalu Slofest. Napovedujemo pa tudi dve prvi slovenski uprizoritvi, in sicer črne komedije Pesmi živih mrtvecev Matjaža Zupančiča v Kranju ter komične drame Ljubi moj v Celju. Na fotografiji so manifestacije v Gorici, 3. 5. 1945, avtor fotografije je Edi Šelhaus.


14.09.2017

Festivalski utrinki: nadaljevanje

Tudi tokrat bomo oddajo posvetili festivalskim utrinkom. V Trbovljah se bo danes začel 9. festival novomedijske kulture Speculum Artium, v Mariboru pa so že včeraj odprli 9. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki gosti izbor najboljših lutkovnih predstav preteklih dveh sezon brez žanrskih in starostnih omejitev. V oddaji pa tudi o začetku cikla abonmajskih koncertov Kromatika in o razstavi Hierarhična zaporedja Gorana Petercola v Galeriji Škuc, tudi dogajanja na Festivalu slovenskega filma v Portorožu ne bomo izpustili.


13.09.2017

Festivalski utrinki: odprtje

Jubilejni 20. Festival slovenskega filma v Portorožu je odprt - sinoči so na slovesnem odprtju podelili nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo producentu Franciju Zajcu, ki je, kot so zapisali v obrazložitvi, v svoji petdesetletni karieri produciral televizijska in filmska dela, ki so »oblikovala in zaznamovala ne le našo kinematografijo, ampak slovensko kulturo sploh«. V oddaji pa tudi o razstavi Ujet v figuri Ludvika Pandurja v Galeriji ZDSLU ter glasbenem dogajanju na festivalu Maribor, kjer se bo nocoj predstavil komorni orkester festivala Maribor, kot solistka pa bo nastopila violinistka Oksana Pečeny Dolenc.


12.09.2017

Mi, ljudje

V Portorožu se začenja 20.Festival slovenskega filma, ki prinaša veliko število v zadnjem času posnetih umetnin. V Anton Podbevšek Teatru pa je vse pripravljeno za večerni premiernii dogodek, avtorski projekt Nejca Gazvode: Ljudje, kot smo mi.


11.09.2017

Umetnost preseganja časa

Pri založbi Novi svet so izdali knjigo Luther za katoličane, ki zajema 100 misli o življenju, veri, vzgoji, zakonskem življenju...Končuje se tudi mednarodni festival elektronske in hibridne umetnosti v Linzu.


Stran 90 od 185
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov