Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3697 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


21.08.2015

Začenja se festival Kunigunda

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


20.08.2015

Novosti Mladinske knjige

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


19.08.2015

Likovni projekt Hiša na hribu

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


18.08.2015

Filmski festival v Sarajevu

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


17.08.2015

Začetek festivala jazzinty

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


14.08.2015

Poletna bera Cankarjeve založbe

V zadnji oddaji tega tedna smo najprej prelistali nove knjige Cankarjeve založbe. Preverili smo tudi, kaj se bo dogajalo na festivalu kantavtorstva Kantfest na Štajerskem ter na Jazz kampu v Kranju.


13.08.2015

Poletne razstave

V današnji oddaji vam ponujamo nekaj namigov, katere razstave lahko še obiščete preden zaprejo svoja vrata. Predstavljamo umetniško-oblikovalski projekt Shirting, na glasbenem področju pa vas vabimo na koncert treh srednjeveških tenorjev na Festivalu Radovljica.


12.08.2015

Razstava Nacionalni ponos in Regaee festival

V današnji oddaji bomo najprej predstavili razstavo Nacionalni ponos avtorjev Zorana Srdića Janežiča in Gorazda Krnca. Na Sotočju v Tolminu se začenja glasbeni Overjam Regaee festival, povabili pa vas bomo tudi na klavirski recital s poezijo.


11.08.2015

Natečaj za kratko zgodbo

V torkovi oddaji najprej preverjamo poletni kulturni utrip v Veliki Britaniji. Objavljamo tudi rezultate natečaja za najboljšo kratko zgodbo, ki ga razpisuje uredništvo za kulturo programa Ars. Vabimo pa vas tudi na koncert ansambla Gaudeamus.


10.08.2015

13. srečanje na Prežihovi bajti

Tokratni malce krajši Svet kulture prinaša napoved tradicionalnega sreačnja na Prežihovi bajti ob današnji 122-obletnici Prežihovega rojstva. Predstavljamo tudi festival urbane kulture z imenom Urbano dejanje, ki se je začel v Ljubljani.


07.08.2015

Kamfest

Belgijsko glavno mesto ima veliko kulturnih obrazov. Ujeto med svetovne prestolnice kulture Pariza, Londona in Amsterdama, Bruselj poleti išče svoje mesto na kulturnem zemljevidu z izpostavljanjem svojih posebnosti in nišno ponudbo kulturnih užitkov. Mestno jedro Grand Place je uvrščeno na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine in se poleti pogosto prelevi v prizorišče glasbenih in drugih spektaklov. O kulturnem dogajanju v Bruslju v oddaji, kjer bomo napovedali tudi prihajajoči Kamfest in začetek Festivala Radovljica. Vabljeni v našo družbo.


05.08.2015

Trnfest se ne da!

Za prestolnico se spodobi, da ni prijetna samo za oči, temveč hranilna tudi za duha. Od danes naprej bosta k temu pripomogla dva festivala: Trnfest, ki že par let neuspešno vztraja pri pridevniku zadnji, in prvič letos Poletna Animateka. Sedišča in stojišča bodo tako v Trnovo kot na Muzejsko ploščad na Metelkovi vabila glasbene in filmske sladokusce ter seveda vse željne socialnih stikov - kar se ne nazadnje, podobno kot prestolnici festivali, poda poletju. Več v oddaji Svet kulture.


04.08.2015

Na cesti

V današnjem Svetu kulture se bomo ozrli k sosedom. Najprej bomo zavili proti severu, in sicer v Avstrijo, kjer je umetniški projekt Na cesti združil trideset umetnikov z obeh strani meje. Za konec pa se bomo pomudili še v obmorskem Trstu, ki ga prežema vonj po kavi. Na obiskovalce mesta namreč čaka zanimivost – multimedialna razstava Okus mesta – Trst prestolnica kave – ki je podaljšek milanskega Expa.


03.08.2015

Mednarodna delavnica dokumentarnega filma

Poletni čas je odlična priložnost za povezovanje raznoraznih ljubiteljev ustvarjanja. V Ljubljani so se tako na mednarodni delavnici dokumentarnega filma družili mladi iz šestih evropskih držav, ki so pod vodstvom mentorjev – med katerimi je bil tudi znameniti srbski režiser Želimir Žilnik – posneli več kot petnajst kratkih dokumentarnih filmov. V današnji oddaji pa bomo pozornost posvetili tudi dogajanju v Mariboru, natančneje na PoLentnem Art Kampu, kjer nadaljujejo z utripom Lenta in vsak vikend v avgustu pripravljajo različne ustvarjalne delavnice in predstavitve. Vabljeni k poslušanju!


31.07.2015

Kulturni utrip v Rimu

Operno poletje v Karakalovih termah, plesni festival “Invito alla danza”, kino pod zvezdami na otočku sredi Tibere … V Svet kulture smo tokrat ujeli dogajanje v italijanski prestolnici, izmerili pa smo tudi poletni utrip v NUK-u, največji slovenski knjižnici.


30.07.2015

Spoj

Kako umetnost približati sodobnemu človeku? Kako čim širše osmisliti vlogo muzejev, galerij, gledališč v družbi? Z zemljevidi umetnin prilagojenimi za kolesarje, avtomobiliste ali pešce, spletnimi aplikacijami in oznakami stavb? Ali s premišljenim kuriranjem del brez eksplicitnega angažmaja, ki prikrito odstirajo nevralgične točke današnje družbe, med drugim našo vpetost v medijsko realnost? Morda z enim in drugim? V tokratni oddaji Svet kulture smo predstavili projekt Evropska pot impresionistov, pogledali pa smo tudi v galerijo Škuc, kjer je na ogled skupinska razstava Spoj.


29.07.2015

Na presečišču med umetnostjo in življenjem

Prelistali smo knjigo Jacquesa Rancierja Aisthesis: Prizori iz estetskega režima umetnosti, ki je izšla pri založbi Maska in novitete, ki so pri založbi Mladinska knjiga izšle v zbirki Nova slovenska knjiga. Pogledali pa smo tudi v Tolmin, kjer se danes začenja kreativni tabor Sajeta.


28.07.2015

Interpretirati preteklost, razumeti sedanjost

V slovenskem kulturnem prostoru je v zadnjem času opaziti naraščanje zanimanja in ukvarjanja z zgodovino po letu 1945. Med takšnimi projekti je tudi predstava Kompleks Ristić. V pogovoru s publicistom in raziskovalcem uprizoritvene umetnosti Rokom Vevarjem smo poskusili razumeti, zakaj je predstava del jubilejnega repertoarja Slovenskega mladinskega gledališča in kako lahko predstava, ki za izhodišče procesa jemlje biografijo posameznika, spregovori ne le o zgodovini gledališke institucije, temveč tudi o nekdanjem skupnem kulturnem prostoru in kontekstih, ki so ga sooblikovali.


27.07.2015

Črni realizem v slovenski fotografiji

Predstavili smo koncert V slogi je moč, ki sta ga v okviru festivala Ljubljana izvedla Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Zagrebški solisti, pred mikrofon pa smo povabili tudi Zoro Plešnar, eno najpomembnejših fotografinj preteklega stoletja.


24.07.2015

Rimski deblak star 2000 let

Pred dnevi je ekipa Zavoda za podvodno arheologijo v sodelovanju s kolegi iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine v samem središču Vrhnike dvignila še zadnji preostali del doslej najdaljšega najdenega in ohranjenega deblaka izpred 2 tisoč let. Podrobneje v oddaji v kateri napovedujemo tudi prihajajoči Motovunski filmski festival.


Stran 117 od 185
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov