Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3697 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


27.03.2015

Svetovni dan gledališča

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


26.03.2015

Ženske na robu

Danes v oddaji med drugim predstavljamo: knjižne novosti Založbe Beletrina in Mohorjeve založbe Celovec; predstavo v gledališču Glej: Ženske na robu; razstavo likovnih del Jožeta Polajnka - Mauthausenske skice.


25.03.2015

Maks Fabiani - arhitekt monarhije

Danes v oddaji med drugim predstavljamo: razstavo Maks Fabiani - arhitekt monarhije; novo pesniško platformo Versopolis; festival Pregled EKG.


24.03.2015

Kako dolgo je življenje vizualne podobe države?

Kako dolgo je življenje vizualne podobe države in kaj se zgodi z njo, ko le-ta umre? To je le eno od vprašanj, ki smo si jih zastavili v tokratni oddaji Svet kulture. Naša pot se je vila od videoinstalacije Spielraum - izrazi skupne želje v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, do muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in zgodbe o starodavnem svetišču ob Bohinjskem jezeru. Predstavili smo tudi letošnje dobitnike Glazarjeve nagrade in listin ter drobec življenja in ustvarjanja dramaturga in prevajalca Boruta Trekmana, ujetega v kratko radijsko igro - kot portret na platnu zvočnega gledališča.


23.03.2015

Mednarodna konferenca v UGM

V oddaji najprej o sobotni konferenci v Umetnostni galeriji Maribor, na kateri so umetniki spregovorili o sobivanju umetnosti in politike. Sinoči se je sklenil filmski festival Diagonale v Gradcu, vabimo pa vas tudi na razstavo Suzi Bricelj ter na plesno predstavo Urše Rupnik v Cankarjev dom.


20.03.2015

Teden, ki se izteka v vonju verza in plesa lutk

Cankarjevi Hlapci v Trstu, mednarodna razstava Naši heroji v Mariboru, največja slovenska dramska uprizoritev na prostem Škofjeloški pasijon so le nekateri izmed kulturnih dogodkov, ki bogatijo iztekajoči se delovni teden. Ta je ob jutrišnjem svetovnem dnevu lutk in svetovnem dnevu poezije odet v vonj verza in bogato obarvan tudi z lutkovno umetnostjo. Vabljeni k poslušanju!


19.03.2015

Opera Carmen v ljubljanski operni hiši

V oddaji vas najprej vabimo k ogledu drevišnje znamenite opere Carmen Georgesa Bizeta. V Ljubljani je danes potekala tematska konferenca na temo Knjige in mediji, začel se je že 18. pripovedovalski festival Pravljice danes, obeležili pa smo tudi 20. letnico delovanja društva Knjižna zadruga.


18.03.2015

7. Kulturni bazar

Danes v oddaji med drugim predstavljamo: 7. Kulturni bazar v Cankarjevem domu; poročilo z literarnega večera s slovenskimi avtorji v Berlinu; Festival frankofonskega filma v Ljubljani.


17.03.2015

Dve razstavi v Centru in galeriji P74

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


17.03.2015

Dve razstavi v Centru in galeriji P74

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


16.03.2015

Razstava Križev pot Dragice Čadež

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


13.03.2015

Živalski mrtvaški ples, Živali 1914-1918

Pot vseh živali se – tako kot pot človeka – konča s smrtjo. Naravno. Ali pa nasilno. Po koncu vojne so zaradi ekonomskih razlogov v loncu tako končale živali iz vrst spregledanih kot tiste iz vrst odlikovanih. V tokratni oddaji Svet kulture smo govorili o razstavi Živalski mrtvaški ples, Živali 1914-1918, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. S hrvaškim avtorjem Želimirjem Perišem smo razmišljali o knjigi Mučenice, ki ni le umetniško delo, temveč tudi družbeno angažiran projekt. Ob 140. letnici rojstva pesnice Vide Jeraj, ene prvih literatk, ki se je uvrstila na literarnozgodovinski zemljevid slovenske književnosti, pa smo se spomnili njenega življenja in ustvarjanja. Odstrli smo tudi svetove, ki so jih v dramsko formo ujela letošnja nominirana besedila za Grumovo nagrado, najvišjo nacionalno nagrado na področju dramatike in napovedali 30. jubilejne Slovenske glasbene dneve.


12.03.2015

Živeti z etiko

V oddaji najprej o knjigi doktorja Jožeta Trontlja z naslovom Živeti z etiko. Predstavili bomo projekt Naša mala knjižnica ter vas povabili k ogledu najnovejše postavitve Molierovega Tartuffa. Na ogled bo v SNG Nova Gorica, predstavo je režiral Vito Taufer.


11.03.2015

Dnevi etnografskega filma

Ta teden v prestolnici potekajo Dnevi etnografskega filma. Vabimo vas tudi k ogledu treh novih razstav ter na lutkovno predstavo za najmlajše z naslovom Lučka, grah in pero v režiji Katje Povše. Izvoljen je tudi nov predsednik Slovenskega centra PEN. Vabljeni k poslušanju!


11.03.2015

Dnevi etnografskega filma

Ta teden v prestolnici potekajo Dnevi etnografskega filma. Vabimo vas tudi k ogledu treh novih razstav ter na lutkovno predstavo za najmlajše z naslovom Lučka, grah in pero v režiji Katje Povše. Izvoljen je tudi nov predsednik Slovenskega centra PEN. Vabljeni k poslušanju!


10.03.2015

Začetek festivala dokumetarnega filma

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


10.03.2015

Začetek festivala dokumetarnega filma

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


10.03.2015

Slovenski gledališki muzej

»Če bi čakali na trenutek, da se zagotovijo tako formalne kakor tudi kadrovske in finančne razmere za vzpostavitev česar koli, najverjetneje v življenju ne bi nikoli ničesar naredili, kajti razmere nikoli niso idealne. Sem zagovornica tega, da zgrabiš priložnost in znotraj te priložnosti narediš največ, kar lahko,« pove Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, nacionalnega javnega zavoda, z ustanovitvijo katerega se je pred letom dni uresničila več kot pol stoletja stara zamisel o oblikovanju osrednje ustanove za promocijo, raziskovanje in ohranjanje gledališke kulture, dediščine in umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru. Ustanovljen na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije in v skladu z Nacionalnim programom za kulturo 2014-2017 je Slovenski gledališki inštitut tako nasledil delovanje Slovenskega gledališkega muzeja in ga nadgradil. O njegovem pomenu, izzivih in viziji smo ob njegovi prvi obletnici spregovorili z direktorico inštituta, magistrico Mojco Jan Zoran.


09.03.2015

Zgodovina knjige skozi knjige

Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.


06.03.2015

Labodje jezero v SNG Maribor

V tokratni oddaji najprej o baletni premieri Labodje jezero. Povabili vas bomo tudi na predstavo Proti demokraciji, ki bo na ogled v gledališču Koper. Napovedali pa bomo tudi nastop uglednega bolgarskega pisatelja Gospodinova, ki bo danes nastopil v Cankarjevem domu v sklopu literarnega festivala Fabula.


Stran 122 od 185
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov