Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3696 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Predstavili bomo razstavo o Jožetu Plečniku, ki so jo v petek odprli na Brionih in ob tej priložnost javnosti razkrili arhitektov vrtni paviljon, ki je po razpadu nekdanje skupne države postal del hrvaških protokolarnih objektov. Govorili bomo tudi o izbranih knjižnih novostih z razstave Bologna po Bologni. Vir fotografije: Twitter račun Ministrstva za kulturo RS.
Predstavili bomo goriški festival Glasbe sveta, ki se bo začel v nedeljo, ter jutrišnji praznični koncert Šaleškega akademskega zbora. Objavili bomo komentar iz zamejstva: Marij Čuk je obiskal 15. zgodovinsko srečanje pod imenom Estoria oziroma Jezgodovina.
Danes se je v Ljubljani uradno začel 15. bralni festival Knjižnica pod krošnjami, vendar bodo zaradi slabega vremena knjige tam prvič ponudíli v branje jutri. Festival bodo letos postavili v 15-ih krajih na 24-ih prizoriščih, več o tem v Svetu kulture, v katerem bomo napovedali današnji in jutrišnji zadnji – 8. koncert za Oranžni abonma Slovenke filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Orkester bo nastopil pod taktirko znanega Philippa von Steinaeckerja in izvedel izrazito programsko obarvan spored: dela Ravela, Rameauja in Straussa. V oddaji še o razstavi Tako svetlo, da je zastrlo sonce mlade umetnice Eveline Hägglund v Kinu Šiška in o festivalu sodobnih in intermedijskih umetniških praks R.O.R. v Novi Gorici. Foto: Matej Perko
Ob razstavi Plečnik kot navdih, ki jo odpirajo v Plečnikovi hiši, osredotoča pa se na vpliv opusa in osebnosti slavnega arhitekta na mlade, se bomo danes posvetili še festivalu kakovostne slovenske avtorske in etno glasbe Godibodi. Pred nocojšnjim odprtjem smo si ogledali tudi razstavo Josipa Korošca, ki je najbolj poznan kot konservator, raziskovalec, pedagog in predavatelj, njegova risarska in slikarska dela iz obdobja 1982-2017 pa bodo na ogled v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. V ljubljanski knjigarni Konzorcij bo svoj prvi knjižni prevod v slovenščino nocoj predstavil mladi ukrajinski književnik Andrij Ljubka. Društvo slovenskih pisateljev z njegovim romanom Karbid začenja novo knjižno Zbirko vileniških štipendistov Srednjeevropske pobude. Vabljeni k poslušanju! Foto: Plečnikova hiša
Danes bomo najprej zaplavali v kulinarične vode in predstavili novo knjigo Luke Novaka z naslovom Polje gastronomije. Knjige so v ospredju tudi na 27. prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni. Izvedeli boste tudi, kateri slovenski celovečerec se je uvrstil v tekmovalni program filmskega festivala v Karlovih Varih. Vabimo pa vas tudi v Maribor na zadnji koncert cikla Carpe artem.
Umetnici Špeli Petrič bodo na Ars Electronici za večletni avtorski opus Soočanja z rastlinskim drugim podelili nagrado za odličnost. Septembrski festival Ars Electronica v Linzu išče vezi med umetnostjo, tehnologijo in družbo, prav tako kot razstava Nadzor, kultivacija, razvoj o delovanju ljubljanskega Sorosovega centra za sodobne umetnosti med letoma 1993 in 1999, ki je do 6. junija na ogled v ljubljanskem Škucu.
Drama Festival v svojem šestem letu ob predstavitvi najboljših uprizoritev gledališč, s katerimi sodeluje Drama, posebni poudarek namenjajo hrvaškemu gledališču, za katerega pravijo, da je v letošnji sezoni postreglo s številnimi vrhunskimi uprizoritvami. Poleg Hrvaške pozornost namenjajo tudi Češki, Srbiji in Črni gori, festival pa bo ponudil tudi slovensko predpremiero z naslovom Izobčenke režiserke Mirjane Medojević. To bo prva malodramska premiera v prihodnji sezoni. Po predstavah bodo potekali pogovori z ustvarjalci, ob koncu festivala pa bodo prvič podelili nagrado občinstva za najboljšo festivalsko predstavo. Festival odpirajo v velikem slogu s predstavo Michelangelo, ki sta jo po drami Miroslava Krleže o ideji nadčloveka, genija, ki zmore znova osmisliti družbo ali ji dati ključno spodbudo za usmeritev v utopično perspektivo, zasnovala slovenski režiser Sebastijan Horvat in srbski dramaturg Milan Marković Matthis. Foto: Marko Ercegović
V tokratnem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov se bomo najprej posvetili dvema festivaloma. Zbrali smo nekaj vtisov z letošnje Druge godbe, začenja pa se tudi 17. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči Revirji, ki bo v naslednjih dneh v Hrastniku in Zagorju ponudil plesne in gledališke predstave, sodobni cirkus, lutke ter množico spremljevalnih dogodkov. Izvedeli boste tudi več o novi fotografski razstavi, pri kateri sta združila moči Arne Hodalič in Katja Bidovec ter razstavi IKONE v Mestnem muzeju Ljubljana.
Uvodoma se bomo posvetili dogajanju v Cannesu, kamor so te dni zazrte oči ljubiteljev filma in zainteresirane javnosti. Včeraj so si na festivalu ogledali tudi film Quentina Tarantina Bilo je nekoč v Hollywoodu, v katerem igrata ameriška zvezdnika Brad Pitt in Leonardo DiCaprio. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetili monografiji Poezija in smrt: Pesnikovo sta življenje, napovedali bomo premiero plesne predstave Tri verzije prostora in zadnjega koncerta cikla ZVO.ČI.TI v Kinu Šiška ter predstavili prejemnico mednarodnega bookerja. Foto: imdb
Na 10. Liber.acu sodeluje 48 razstavljalcev, svojo založniško dejavnost pa bo letos prvič predstavilo vseh 26 članic Univerze v Ljubljani. Liber.ac se je v zadnjih letih vzpostavil kot nov tip knjižnega sejma, kot kulturno in komunikacijsko središče, ki odpira akademski prostor širši slovenski javnosti. V oddaji se bomo sprehodili tudi po knjižnem sejmu v italijanskem Torinu, pogledali med platnice novega literarnega dela Barbare Pešut in izbora analiz in refleksij političnega dogajanja v Sloveniji izpod peresa Vlada Miheljaka in Franca Jurija. V ospredju bo danes torej knjiga. foto: Filozofska fakulteta/Matjaž Rebolj
Skozi knjigo Umberta Galimbertija spregovorijo mladi, generacija, ki je za mnoge izgubljena in brez ciljev. Tokrat jo vidimo drugače.
Goethejeva filozofska tragedija Faust je zaradi svoje kompleksnosti, širokega tematskega razpona in celo nadnaravnih prizorov težko uprizorljiva. A je francoski skladatelj Charles Gounod s svojo glasbeno upodobitvijo Fausta v 19. stoletju dosegel velik mednarodni uspeh in umetniški vrhunec. Opera Balet SNG Maribor drevi premierno predstavlja novo uprizoritev te opere v režiji Piera Francesca Maestrinija in pod glasbenim vodstvom Gianluce Martinenghija. V oddaji pa tudi med drugim tudi o premieri predstave Gnus, besede, reči v Anton Podbevšek Teatru in vokalno-instrumentalni scenski zgodbi Fauvel Lojzeta Lebiča. To lahko jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani prvič po nastanku leta 1986 slišite v integralni izvedbi.
V soboto bo svoja vrata odprl 58. beneški bienale. Svetovna razstava z naslovom May you live in interesting times bo tokrat potekala pod umetniškim vodstvom Ralpha Rugoffa, direktorja londonske galerije Hayward. V sklopu predogledov bienala so pred dvema urama v Arzenalu odprli slovenski paviljon, v katerem se predstavlja umetnik in raziskovalec Marko Peljhan. V oddaji pa tudi več o 15. novomeških likovnih dnevih ter razstavi Častni meščani mesta Ljubljana.
V naši redni popoldanski oddaji o kulturi bomo najprej spregovorili o obsežni razstavi slovenskega impresionizma, ki jo v Pragi odpirajo danes. V jedru razstave bodo najbolj znani slovenski impresionisti kot so Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen, izpostavili pa bodo tudi tiste umetnike, ki so bili tako ali drugače povezani s Češko. V oddaji poročamo tudi o dogajanju na 72. filmskem festivalu v Cannesu ter vas vabimo na premiero v SNG Opera in balet Ljubljana. Opera v treh dejanjih Lucia di Lammermoor se vsebinsko navezuje na temačen zgodovinski roman Walterja Scotta, ki opisuje resnično zgodbo o umoru, ki je v 17. stoletju pretresel Škotsko. Vabljeni k poslušanju!
Začel se je festival 24. Slovenski dnevi knjige. V ospredju je knjižni sejem, ki letos prvič poteka na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani. Ob sejemskem delu so pripravili tudi spremljevalni program. Slogan festivala je Prostori, ki jih zapuščamo. Na temo prostora, tako kulturnega kot jezikovnega, so pisali avtorji esejev, zbranih v knjigi, ki je izšla v sklopu festivala. V oddaji smo poročali tudi s filmskega festivala v Cannesu, napovedali premiero predstave Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, ki bo drevi v SNG Nova Gorica in Festival performansa, umetniški odziv na spletne komentarje in sovražni govor, ki so se lani pojavili ob podelitvi nagrad Prešernovega sklada Simoni Semenič in Maji Smrekar. Vir fotografije: BoBo
Mogočna stavba na robu ljubljanskega Tivolija, nekoliko skrita med drevesi, Švicarija, ima zelo razgibano življenjsko zgodbo, ki jih boste nocoj, nekaj minut pred deveto zvečer, lahko sledili na Televiziji Slovenija, saj bo na 1. Programu predvajan dokumentarni film s preprostim naslovom Švicarija režiserja Amirja Muratovića. Premierno pa ne bo nocoj predvajan le kulturno zgodovinski portret neke hiše, ampak tudi zanimiv portret ustvarjalca Andreja Rozmana Roze, v okviru večera Društva slovenskih režiserjev bodo namreč predvajali dokumentarni film Jaz sem za nič scenarista in režiserja Borisa Petkoviča, ki je beležil znane pridige Rozmanovih Odmaševanj. V oddaji Svet kulture bomo nekaj več zvedeli o različnih pogledih na lik Hamleta, o katerem se je sinoči razpravljalo v Cankarjevem domu v Ljubljani. vir: Cankarjev dom
V koncertnem performansu De facto (pojdi s seboj) srečevanje glasbenika Milka Lazarja in plesalke, koreografinje Leje Jurišić spodbuja hibridno eksperimentalno delo. Koncertni performans z naslovom De facto (pojdi s seboj) bo na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma premierno zaživel v nedeljo, 12. maja. Odrsko sobivanje dveh izrazitih umetniških individualistov prinaša odkrivanje nepredvidljive izrazne potence, kjer na presečišču giba in zvoka vznika predstava, ki jo avtorja povzemata kot iskanje sledi do resnice sodobnega človeka. Danes v oddaji bomo počastili tudi Cankarjev rojstni dan in se dotaknili pestrega koncertnega dogajanja. Foto: Petra Veber / Cankarjev dom
Radio Študent se je prvič oglasil leta 1969 iz kleti študentskega doma VIII v Rožni dolini. Že vse od svojih začetkov stremi k izvirnemu podajanju kritične misli ter poslušalcem odstira nova obzorja. Petdeset let oddajanja bodo nocoj proslavili z velikim koncertom v Kinu Šiška. V oddaji poročamo tudi o nekaterih knjižnih novostih ter vas vabimo na Mesec mode v muzeju, ki se danes začenja v Mariboru.
Mitja Ficko ni znan le kot slikar domišljijskih prizorov, prepletenih z abstrakcijo, temveč tudi kot avtor, ki pogosto stopa v umetniški dialog. Tokrat, na razstavi Time out v ljubljanski galeriji Equrna, sodeluje s kiparjem Borutom Korošcem, ki se predstavlja z zračnimi skulpturami iz žice in rumene penaste gobe. Naslov je izposojen iz športnega sveta, opredeljuje pa čas, ko se aktivnost ustavi, da se pozornost izostri. V oddaji še o dveh razstavah. V muzeju Slovenj Gradec je na ogled razstava Afrika treh muzejev, v galeriji ZDSLU pa odpirajo razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarke Alenke Gerlovič. Opozarjamo tudi na teden instrumentov s tipkami, ki ga organizira Akademija za glasbo v Ljubljani. Vir fotografije: galerija Equrna
S približno štiristotimi prijavljenimi patenti je Peter Florjančič eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev, z vznemirljivim življenjem pa verjetno najbolj filmski. Torej ni nenavadno, da njegovo življenje zdaj predstavlja že drugi dokumentarni film, Stoletje sanj režiserja Vena Jemeršiča. Florjančič se doživlja kot hedonist, ki si je z iznajdbami odprl pot do razkošnega in napetega življenja. Rodil se je v hotelirski družini na Bledu, a je pogosto živel v tujini – imel je kar pet državljanstev. Med njegovimi patenti sta recimo pršilec na steklenički za parfum in okvirček za diapozitive, a se ni nikoli ustavil in je dejaven še danes pri stotih letih. V oddaji še o novostih literature za otroke in mladino.
Neveljaven email naslov