Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3674 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


04.02.2019

José Cura v ljubljanski Unionski dvorani

V Unionski dvorani v Ljubljani bo nocoj gostoval argentinski tenorist José Cura. Svetovno znani operni interpret bo ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča izvedel operne arije. Predstavili bomo najnovejše izdaje otroške in mladinske literature ter razstavo o življenju v Krškem v 80. letih prejšnjega stoletja.


01.02.2019

Italijanska fotografa Stefano in Elio Ciol

Zadnji Svet kulture v tem tednu bo zaznamovala naša soseda Italija, ki tokrat seže vse do Štajerske. V Ptujski mestni galeriji namreč na prvi letošnji postavitvi gostijo italijanska fotografa – Stefana in Elia Ciola. Oče in sin v dveh samostojnih razstavah prikazujeta lasten odnos do svetlobe, senc in različnih krajev. Temi primeren je tudi naslov razstave: Prisotnost svetlobe. Iz Trsta pa se nam bo oglasil naš komentator družbenega dogajanja, Marij Čuk, ki se sprašuje: ali je slovenska šola v Italiji še slovenska? Vabljeni v našo družbo. Fotografija (izrez): Elio Ciol


31.01.2019

Čas brez nedolžnosti

O čudenju nemirnega duha, ki odkriva pojavnosti sveta v Lutkovnem gledališču Maribor, o mediju slike danes, pa na razstavi slikarjev mlajše generacije v Moderni galeriji v Ljubljani.


30.01.2019

Čebela na cvetu in v svetu

Tokratni pregled kulture bomo začeli s predstavitvijo nove obsežne monografije o čebelah, ki jo je napisala Marija Stanonik. Čebela je imela v slovenski kulturi in gospodarstvu od nekdaj posebno mesto. Ob vseh njenih naravnih, gospodarskih in prehranskih funkcijah, jo lahko razumemo tudi kot svojevrstni sociološki in kulturni fenomen. Dvojna doktorica Marija Stanonik je skoraj desetletje zbirala in raziskovala obsežno gradivo o njenem pomenu in tako je nastala monografija z naslovom Čebela na cvetu in v svetu. Izšla je pri Slovenski matici in skupaj z bogatim naborom fotografij obsega skoraj 300 strani. V oddaji predstavljamo tudi razstavo angažiranega stripa Pod rdečo zvezdo, začenja pa se tudi festival glasbene kreativnosti MENT.


29.01.2019

Slovenska alpska arhitektura

Kljub težkim dnevom za slovensko kulturo, se bomo v popoldanski oddaji Svet kulture podali na tri različna področja umetniškega ustvarjanja, kjer domača ustvarjalnost dokazuje svoj pomen. V galeriji Dessa je na ogled razstava Slovenska alpska arhitektura, na kateri je predstavljenih 30 presežkov slovenske alpske arhitekturne produkcije - med njimi so športni in turistični objekti, bivaki, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše. Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšla monografija o ljubljanskih družinah v 18. stoletju, ki prikazuje strukturo in poklice prebivalstva Ljubljane iz leta 1754. Vabimo vas tudi v Narodno galerijo na nocojšnji koncert cikla Sozvočje svetov, na katerem bo nastopila violistka Maja Rome.


28.01.2019

Valentin Oman v Kranju

Teme tokratne oddaje so razstava slikarja Valentina Omana v Galeriji Mestne občine Kranj, razstava glasbenih plakatov v ljubljanski galeriji DobraVaga ter zbirka zvočnih knjig Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Vabljeni k poslušanju! Foto: Ferdinand Neumueller


25.01.2019

Norčije v spalnicah

Napeti odnosi med partnerji bodo v sržu komedije Norčije v spalnicah, ki jo danes premierno postavljajo na oder Gledališča Koper. Ob »Norčijah« bomo v oddaji predstavili tudi svežo knjigo Svetlane Slapšak MIKRA THEATRIKA II: Antropološki eseji o gledališču in dramski teksti ter novi igrano-dokumentarni film Ivan in Karla, ki si ga boste lahko v nedeljo zvečer ogledali na TV SLO 1. Ob koncu vas bomo povabili še na dva zborovska koncerta. Vabljeni k poslušanju!


24.01.2019

Bedřichova Prodana nevesta

V oddaji napovedujemo premiero komične opere Prodana nevesta v ljubljanski operi. Bedřich Smetana jo je komponiral tri leta in končal leta 1866. Libreto zanjo je napisal Karel Sabina, v ljubljanski operi pa jo bodo izvedli v slovenskem prevodu Nika Štritofa in režiji Čeha Jiřija Nekvasila. O tem, da je Prodana nevesta operni kanon tudi v slovenskem prostoru, priča podatek, da so jo v Ljubljani uprizorili kar 550-krat. Več o perspektivi tokratne uprizoritve v današnjem Svetu kulture, v katerem se bomo sprehodili tudi po razstavi Sadovi dolgoletne izkušnje fotografa Borisa Gaberščika v Bežigrajski galeriji 1 ter predstavili poudarke novega kulturno-turističnega vodnika Živa coprnija Pohorja in Istre: Izleti po poteh pripovednega izročila.


23.01.2019

Izbrisana v Trstu

Danes smo se odpravili v Trst, kjer poteka jubilejni 30. filmski festival. V tekmovalnem programu so zavrteli režijski prvenec Mihe Mazzinija Izbrisana in slišali boste, kako je bil sprejet. Predstavili smo koncert Pihalnega orkestra Akademije za glasbo v Slovenski filharmoniji, ki ga bomo nocoj prenašali na programu Ars. Na fotografiji: Italijanska premiera filma Izbrisana, ki na naš spored prihaja februarja. Vir: twitter profil Mihe Mazzinija.


22.01.2019

Matura Mareta Cestnika in filmsko dogajanje

Torkova oddaja bo skoraj v celoti posvečena filmski umetnosti. Najprej se bomo odpravili v Trst na 30. tržaški filmski festival, na katerem se v tekmovalnem programu predstavlja tudi film Izbrisana scenarista in režiserja Mihe Mazzinija. Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti je danes objavila nominirance za 91. filmske nagrade oskar. V Črnomlju pa si boste lahko v naslednjih dneh ogledali finaliste Evropske filmske nagrade LUX za leto 2018. Prelistali bomo tudi novo knjižno delo Mareta Cestnika – roman z naslovom Matura.


21.01.2019

Na krilih galeba

V Vodnikovi domačiji v Šiški se predstavlja dvanajst slovenskih ilustratorjev v Italiji, medtem ko Špela Petrič v Galeriji kapelica predstavlja delo, ki odpira možnosti za razmisleke o prihodjem komuniciranju v bolj biocentričnem svetu, kot je današnji.


18.01.2019

11. festival Bobri, Mozartine, Ob zori še ene dobe absurdnosti: Kompozicija št. 6,...

Za oddajo Svet kulture smo danes pripravili prispevek o festivalu Bobri, ki se začenja jutri, vesti in prispevek o dveh festivalskih gledaliških premierah in tretji v Mestnem gledališču ljubljanskem. Konec tedna se začenja tudi tradicionalni cikel Mozartine, umetnik Jaša pa bo v Moderni galeriji v Ljubljani predstavil nadaljevanje projekta z beneškega bienala 2015. O tem ter drugih vsebinah in oblikah, ki bodo zaznamovale današnji dan in konec tedna, pa v oddaji Svet kulture. Vabimo vas k poslušanju! Iz predstave Ariol, foto: Nejc Saje, vir: www.smg.si,


17.01.2019

Rojstni dan umetnosti

Tudi letos na današnji dan oživljamo idejo Roberta Filliouja, ki je 17. januarja leta 1963 izjavil, da se je umetnost rodila prav na ta dan pred natanko milijon leti. V oddaji boste slišali, kaj nocoj pripravlja 20 radijskih postaj z umetniškim značajem, med njimi tudi program Ars, ter kako lahko kultura spreminja življenja. Da ta fraza ni le floskula, so pokazali tudi pri Javni agenciji za knjigo s projektom Vključujemo in aktiviramo.


16.01.2019

Skrivnosti Ljubljanice

Bojan Velikonja, večkrat nagrajeni slovenski fotoreporter, je leta 2012 za časopis Dnevnik naredil reportažo o Ljubljanici. Iz nje se je razvila istoimenska serija poetičnih avtorskih fotografij ikonične ljubljanske reke, ki so nastajale pod mostovi ter po rečnih obrežjih od Podpeči proti Vrhniki in proti središču Ljubljane. Razstava s preprostim naslovom Ljubljanica v Mali galeriji Cankarjevega doma dokumentira meditativne izlete po reki in le s čolnom dostopne prizore nedotaknjene narave v različnih obdobjih dneva, z odsevi, sencami, trepetanjem svetlobe in spuščanjem meglic. Na še eni mestni znamenitosti, ljubljanskem gradu, pa odpirajo razstavo TRANShomoPLANTATION konceptualne intermedijske umetnice Eve Petrič, ki med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom raziskuje kulturo, človeka in vpetost v neskončno množivco prepletajočih se elementov med zemljo in vesoljem. Foto: Bojan Velikonja


15.01.2019

Ljubljana se klanja Kočevju

Vizualno umetnost, ki jo producirajo umetniki, povezani s Kočevjem, postavljajo na ogled v ljubljanski galeriji Vžigalica. Razstava Ljubljana se klanja Sloveniji III – Kočevje med drugim podčrta različna umetniška soočanja z dediščino, identiteto okolja, z naravo in lokalnimi pojavi. Druga razstava, ki jo predstavljamo v oddaji, pa nosi naslov Šivarije. Gre za predstavitev šivanih ilustracij in otroških slikanic priznane mariborske ilustratorke Manice Musil, ki si jo lahko ogledate v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Foto: Vonj kože, 2005 © Aleš Gregorič


14.01.2019

Obrazi preteklih podob

Zgodovina Ljubljane je zapisana v monografiiji, ki povzema podobe preteklih naselitev, ljudstev na križišču časa in prostora, katerih potomci smo. Tudi fotograf Tihomir Pinter je v analogni fotografiji poskušal ujeti Duh mesta, kakor je naslov razstave, na kateri so poodbe pročelij starega dela mesta.


11.01.2019

Izgorelost Ivanova in mračni svet Kralja na Betajnovi

Izgorelost, brez upanja in volje do življenja so nekatere osrednje značilnosti glavnega junaka drame Ivanov, ki bo premierno uprizorjena v SNG Drama Ljubljana. Režiser Aleksandar Popovski je v besedilu Antona Pavloviča Čehova izostril medčloveške odnose in pokazal dileme modernega človeka. Temačni svet Cankarjevega Kralja na Betajnovi pa bodo izostrili v premieri Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Uprizoritev je nastala v režiji Tomaža Gorkiča, avtorja prve slovenske grozljivke Idila. V oddaji tudi o predstavah Merilci bremen, ki jo avtorsko podpisujeta plesalka in koreografinja Jana Menger in Rok Vevar, ter Rojstvo Venere, ki jo po besedilu Iva Svetine režira Barbara Novakovič Kolenc. Ogledali smo si tudi predstavo razgaljeno Rosane Hribar in prelistali antologijo pesmi po izboru Igorja Sakside in Aleša Štegra Pesem sem, ki nagovarja mlade bralce.


10.01.2019

Maribor je naš; Odhodi vlakov; Kvadrat; Linija uvida

Svet kulture danes ponuja prispevke o festivalu Maribor je naš, ob 100. obletnici ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča Maribor, o Prešernovih nagrajencih in nagrajencih Prešernovega sklada, o premieri predstave Odhodi vlakov v Mestnem gledališču ljubljanskem, o razstavah Kvadrat Neže Knez v Centru in galeriji P74 in Linija Uvida – dialog med umetnikoma Aleksandro Saško Gruden in Darkom Golijo, v Savinovem likovnem salonu v Žalcu; o koncertu Oranžnega abonmaja in vseti o drugih dogodkih, ki bodo zaznamovali današnjo kulturno krajino. Vabimo vas k poslušanju! foto: iz predstave Somrak bogov, arhiv SMG Maribor


09.01.2019

Nezanesljiva okolja

Umetnost vzhodne Evrope je svojo identiteto oblikovala tako skozi socialistične kot kapitalistične silnice in v dialogu z zahodom. To pot na prepihu predstavlja mednarodna zbirka povojnih avantgardnih umetnin Arteast 2000+ ljubljanske Moderne Galerije. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so zdaj dvorano sredi razstave del iz te zbirke namenili še predstavitvi sodobne slovenske fotografije. Razstava z naslovom Nezanesljiva okolja, ki jo bodo odprli nocoj, predstavlja 17 primerov sodobne fotografije in tako ponuja razmislek o sodobnem okolju in o tem, kako nas je to oblikovalo s pogoji dela in življenja v različnih sistemih v zadnjih šestih desetletjih. V današnji oddaji pa tudi o recitalu Zoltana Petra v ljubljanski Palači Kazina, 3. koncertu simfoničnega cikla v SNG Maribor in dveh filmskih novostih – premieri celovečernega igranega filma Igram, sem v režiji Miroslava Mandića in dokumentarnem filmu Majde Širca, Devet krogov.


08.01.2019

Valentin Vodnik - 200. obletnica smrti

Danes mineva 200 let od smrti slovenskega jezikoslovca, pesnika, učitelja, časnikarja in duhovnika Valentina Vodnika. Spomnili se ga bomo tudi v oddaji Svet kulture in predstavili mnenja nekaterih strokovnjakov o njegovem življenju in delu. Prelistali bomo tudi literarizirano biografijo o Jožetu Plečniku ter vas povabili na razstavo vizualne umetnice Đejmi Hadrović, ki je na ogled v Kinu Šiška.


Stran 73 od 184
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov