Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3674 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Copy (3) of Svet kulture 24. 7.

24.07.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


05.03.2019

Pustni torek in Vprašanje identitete

Na pustni torek bomo govorili o Ravenskem in Drežniškem pustu ter o karnevalskem dogajanju v nekaterih slovenskih krajih v Italiji. V teh dneh se v Ljubljani kot gost Fabule mudi nemški pisatelj Ingo Shulze. Včeraj je v Klubu Cankarjevega doma spregovoril o svojih delih, ki zajemajo snov iz družbenih sprememb, ki so konec 80. let zaznamovale Nemčijo in pozneje Rusijo. Predstavili bomo dokumentarni film avtorice Sabrine Morena. Njen film Vprašanje identitete odkriva zgodbe petih žensk, ki so živele na prepihu slovensko-italijanske meje. Na fotografiji: Ta lepi in Ta grdi na Ravenskem pustovanju (foto: Naško Križnar).


04.03.2019

Polunin in Paradoks – Sacré

Kontroverzni in hkrati karizmatični ukrajinski plesalec Sergej Polunin, ki javnost razburja s svojimi izjavami in tetovažami, je eden najslavnejših baletnikov svoje generacije. Na treh zaporednih, že razprodanih večerih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Polunin s soplesalcema izvaja plesni ritual Sacré na partituro Igorja Stravinskega; v koreografiji Paradoks pa interpretira dinamiko med Nižinskim in Djagilevom, vizionarskim impresarijem znamenitih Ruskih baletov. Ob gostovanju Polunina bomo poročali tudi s Fabulinega dogodka s pisateljem Fistonom Mwanzo Mujilo in strnili poudarke novih knjižnih izdaj, ki so namenjene otrokom in mladostnikom. Foto: Photo by Joel Ryan/Invision/AP (MMC)


28.02.2019

Mazohistka

Četrtkov Svet kulture bomo začeli z Mazohistko: premierna uprizoritev prvega romana priljubljene slovenske avtorice Katje Perat bo nocoj ob 20h v Anton Podbevšek teatru v Novem mestu. V romanu in predstavi, ki jo je režiral Nejc Gazvoda, nastopajo resnične zgodovinske osebe, izmišljena pa je glavna junakinja, okoli katere se vrti zgodba o položaju žensk pred stoletjem in tudi v sedanjem svetu. V oddaji prisluhnite še poročilu z gledališko-zgodovinskega večera v počastitev 5. obletnice Slovenskega gledališkega inštituta. Izrez fotografije avtorja Boruta Peterlina


27.02.2019

Gibanica 2019

V današnji oddaji bomo predstavili 9. bienalne sodobne plesne umetnosti Gibanica. Letošnji festival bo potekal v znamenju 25. obletnice Društva za sodobni ples Slovenije. Priredili bodo številne diskusije in okrogle mize na temo položaja sodobnega plesa pri nas ter osvetlili problematiko institucionalizacije. V tekmovalnem programu si bo možno ogledati devet najboljših plesnih predstav preteklih dveh let. V oddaji boste slišali tudi pogovor z letošnjo nagrajenko za življenjsko delo na področju sodobnega plesa Sinjo Ožbolt.


26.02.2019

Knjige, film in koncert

V današnji oddaji bomo prelistali nekaj novih knjižnih izdaj ter vas povabili v Slovensko kinoteko, kjer bodo drevi prikazali dokumentarni film Pričevanja Emilije Soklič. Pionirka slovenskega filma se je v zgodovino slovenske kinematografije zapisala kot prva vodja tehničnega oddelka pri Triglav filmu. V Kinu Šiška pa bo nocoj nastopila priznana švedska glasbenica Neneh Cherry. Predstavnica glasbene zvrsti poimenovane angažirani elektronski pop in hip-hop bo s svojo zasedbo predstavila novi album z naslovom Broken Politics.


25.02.2019

Izbrisana

"Kaj se zgodi, če izpadeš iz sistema,« se sprašuje nov celovečerni film Mihe Mazzinija z naslovom Izbrisana. Nastal je na podlagi istoimenskega romana, ki pripoveduje o samski mamici Ani, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, da uradno ne obstajata ne ona ne njen novorojenček. Je zgodba o tem, kaj se je dogajalo Slovencem, rojenim na napačnem koncu razpadle države, ki so jim v 90. letih na upravnih enotah luknjali osebne izkaznice. Književnik, prevajalec in publicist Jaša Zlobec je bil hkrati tudi velik borec za človekove pravice in je v političnem delovanju pustil pomemben pečat. Njegova drža se je med drugim kazala v polemičnih političnih kolumnah – te so zdaj z njegovimi pesmimi in drugimi publicističnimi besedili zbrane v knjigi Moje življenje je moja revolucija, ki so jo izdali pri Cankarjevi založbi. Pri Slovenski matici pa so izšla tri filozofska dela. To so zadnji del trilogije Nesmrtnost in neumrljivost Tineta Hribarja in knjiga Lenarta Škofa Antigonine sestre - ter drugi del Plotinovih zbranih spisov v prevodu Sonje Weiss.


22.02.2019

Bedenje, Arnold Rikli in druge zgodbe

Svet kulture bomo danes raziskovali na Bledu, tam predstavljajo monografijo o Arnoldu Rikliju, začetniku blejskega naravnega turizma, ki je ime našega gorskega bisera ponesel v svet; v ljubljanski Mali Drami, koder bo Bedenje, novo dramsko besedilo Nebojše Popa Tasića, nocoj premierno uprizorjeno; zanimala nas bo tudi glasba renesančnih mojstrov, ki jo bodo v nedeljo izvajali na odru Slovenske filharmonije. O tem in drugih dogodkih podrobneje v oddaji Svet kulture. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Bedenje, SNG Drama Ljubljana, foto: Peter Uhan


21.02.2019

Jeziki ustvarjanja

O scenografiji gledališkega prostora, premieri Ljudomrznik v celjskem gledališču in arhitekturni inventuri zadnjih dve let v oddaji Svet kulture


20.02.2019

Edi Šelhaus: fotografski utrinki

Letos zaznamujemo 100. obletnico rojstva pisatelja in enega naših najbolj priznanih fotoreporterjev – Edija Šelhausa, ki je v objektiv lovil zgodovinske dogodke od konca druge svetovne vojne pa vse do konca tisočletja. Na Ljubljanskem gradu odpirajo drevi razstavo njegovih fotografskih utrinkov. V oddaji tudi o pesniški zbirki Lučke Jenčič, ki bi danes dopolnila 70 let, literarnem natečaju, ki so ga razpisali na radiu Trst A in sklepnem koncertu 1. tedna sodobne glasbe, s katerim je Akademija za glasbo začela praznovati 80-letnico delovanja. Na fotografiji Edija Šelhausa: Snemanje televizijske nadaljevanke VOS II v letih 1970–1971 v Bistri, in sicer druge serije (prva je bila posneta l. 1965); režija France Štiglic, produkcija RTV Ljubljana, 1971). Na posnetku od leve proti desni: Mirko Bogataj, Lojze Rozman, Iztok Jereb in Dare Valič.


19.02.2019

Harald Draušbaher - slovenski oblikovalec

V današnji oddaji o kulturi izpostavljamo umetniško monografijo z naslovom STUDIO BREG, ki govori o oblikovanju znamenitega slovenskega oblikovalca Haralda Draušbaherja. Izvedeli boste tudi več o peticiji skladatelja, profesorja in dolgoletnega glasbenega kritika Pavla Mihelčiča, s katero opozarja na po njegovem mnenju nevzdržen položaj za glasbeno ustvarjanje v Sloveniji.


18.02.2019

O resnici in topovih v ozadju

Med dogodki iz sveta literature je najbolj odmevalo gostovanje pisatelja Draga Jančarja na bruseljskem knjižnem sejmu, njegov zelo uspešen roman In ljubezen tudi je namreč mogoče brati tudi v francoščini, Miha Avanzo je po dolgem času izdal pesniško zbirko, mariborska založba Litera pa je izdala romaneskna prvenca Jedrt Lapuh Maležič in Sama Ruglja.


15.02.2019

Zvočni vodič po dveh razstavah, dveh premierah in Mozartinah

Ta konec tedna zaznamujeta premieri na odru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in Lutkovnega gledališča Maribor. V Centru in galeriji P74 sta na ogled razstavi Vstopnineni in 19 242 kamnov, konec tedna pa bosta zaznamovala še koncert iz cikla Mozartine ter Noč erotičnega filma v Kinodvoru. Več o dogajanju pa v današnji oddaji Svet kulture. Vabiljeni k poslušanju! Nina Kočar: Vstopnineni, izsek foto: Nina Kočar


14.02.2019

Jaz sam in Ljubljanske ulice

"Kako nas določa mamin nasmeh?" se ob koncu romana Jaz sem vprašuje avtor Sarival Sosič. V otroštvo se s svojim novim delom vrača tudi Jurij Hudolin. Ti dve izmed knjižnih novosti mariborske založbe Litera predstavljamo v oddaji. Digitalizacija in restavracija slovenske filmske dediščine sta zaradi propadanja trakov pomembni nalogi, ki pa potekata prepočasi. Zato je dobrodošla novica, da bodo v Slovenski kinoteki v Ljubljani drevi zavrteli restavriran in digitaliziran film Žarka Lužnika V temi. Predstavljamo tudi prvo razstavo iz cikla Lepota knjige v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani in razstavo Maksimiljan Skalar - Človek mnogoterih talentov in vrlin v Narodnem muzeju Slovenije. Napovedali bomo še četrti koncert letošnje sezone cikla komornih koncertov Carpe artem v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.


13.02.2019

Scenografija okolja

Jasmina Cibic, ki je Slovenijo leta 2013 predstavljala na Beneškem bienalu, interpretira arhitekturo v povezavi z mehko močjo političnih procesov, kar je mogoče videti v Kulturnem centru Tobačna 001, posvečamo se tudi Ptujskemu dominikanskemu samostanu in se povezujemo s filmskim Berlinom.


12.02.2019

Obdobja in njihove sive lise

Na 69.filmlkem festivalu v Berlinu bo prikazan film, v katerem vidno vlogo igra Marko Mandič, izšla je tudi monografija Darka Dolinarja Slovenska literarna veda od Trubarja do druge svetovne vojne, medtem ko se Janis Varufakis že v naslovu svoje knjige sprašuje o zelosti ljudi, ki plenijo in siromašijo ljudi celotne svetovne ekonomske krajine, odločajo o sedajosti in prihodnosti.


11.02.2019

Lepota lažnega sijaja

V svetovnem merilu naj bi bilo od 40 do 60 odstotkov umetnin ponarejenih. Dobronamerni, toda naivni in nepoučeni kupci so hitro lahko žrtve prevarantov. Na ponaredke želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Razstava ima tudi izobraževalni namen, saj na njej predstavljajo sodobne metode odkrivanja ponaredkov ter opozarjajo, na kaj morajo biti kupci pozorni ob nakupu. V oddaji tudi o dogajanju na Berlinalu, tednu sodobne glasbe, ki začenja praznovanje 80-letnice delovanja akademije za glasbo v Ljubljani, in koncertu pianista Aleksandra Madžara.


08.02.2019

Prešerno na Prešernov dan

Danes mineva 170 let od smrti enega največjih slovenskih kulturnikov, pesnika Franceta Prešerna. Njegovega življenja in dela se spominjajo po vsej državi, osrednja slovesnost je bila pred njegovo rojstno hišo v Vrbi, v Kranju poteka Prešernov smenj, na slovenskih trgih pa so točno opoldne odzvanjali Prešernovi verzi. V oddaji predstavljamo tudi nekatere druge aktualne kulturne dogodke.


07.02.2019

Kultura in literatura

Dan pred kulturnim praznikom se posvečamo slovenski literaturi, natančneje dvema novostma Cankarjeve založbe. Zbirka kratkih zgodb Navodila za srečo Vinka Möderndorferja tematizira človeška razmerja, Katja Perat pa v zbirki esejev z naslovom Naredite Ameriko spet obvladljivo pripoveduje o svojem osebnem doživljanju srednjega zahoda ZDA v neločljivi povezavi z ameriškim ter globalnim političnim in kulturnim dogajanjem. V oddaji med drugim še o tem, kako so Prešernov dan praznovali v Zagrebu, poročamo pa tudi o odkritju skulptur Damijana Kracine v praznih nišah na fasadi Narodne galerije v Ljubljani ter razstavi sodobnih slikarjev sakralne umetnosti v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.


06.02.2019

Glazerjeva knjižnica v Mariboru

V oddaji o prenosu osebne knjižnice Janka Glazerja v mariborsko Univerzitetno knjižnico, o spominski razstavi Arheološka podoba v plakatih Matjaža Vipotnika v Posavskem muzeju Brežice, razstavi Emerika Bernarda v Bežigrajski galeriji 2 ter Škerjančevih nagradah, ki jih Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana podeljuje najzaslužnejšim dijakom, profesorjem in sodelavcem šole. Vabljeni k poslušanju!


05.02.2019

Cikel Kromatika in Skupni pomeni

V ljubljanskem Cankarjevem domu bo nocoj koncert iz cikla Kromatika. Simfonični orkester RTV SLO s solistom violinistom Robertom Lakatošem bo nastopil pod taktirko Jamesa Tuggla, izvedel pa bo dela Žebreta, Šostakoviča in Beethovna. V oddaji predstavljamo tudi razstavo o umetniški samoorganizaciji in sodelovanju Skupni pomeni, ki jo bodo odprli v ljubljanskem Škucu.


Stran 72 od 184
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov