Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


Svetovalni servis

4259 epizod


Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


19.07.2021

Največ vlomov v dopoldanskem času

Pred kratkim so v enem od slovenskih mest opozarjali, da se na dvoriščih hiš ustavljajo neznanci, ki se izdajajo za ponudnike internetnih storitev. To je samo ena od taktik, da žrtve tatvine zvabijo iz hiš, preusmerijo pozornost, sostorilci pa v tem času izvršijo kaznivo dejanje. Tudi prazni domovi zdaj v poletnem času so lahko zaradi našega nezaščitnega ravnanja lahka vaba za nepridiprave. Gost: Matija Breznik iz Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana.


16.07.2021

Kako ravnati ob srečanju s kačo?

V Sloveniji živi 11 vrst kač od katerih so tri strupene: modras ter laški in navadni gad. So zelo plašne in nenapadalne živali – umaknejo se, če je le mogoče. Od kod torej strah oz. odpor do teh plazilcev in ali se ga je možno znebiti? Kako ravnati v primeru, če kačo srečamo v urbanem ali naravnem okolju? Na vprašanja bo v Svetovalnem servisu odgovarjal Griša Planinc, biolog in herpetolog, ki že skoraj 15 let vodi projekt Kačofon. Pokličite ali pišite po 8 h!


15.07.2021

Novi turistični boni

V teh dneh bo začel veljati zakon o ukrepih za pomoč gospodarstvu, tudi v obliki novih turističnih bonov. Uporabiti jih bo mogoče do konca tega leta za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture. Tako kot turistični boni iz lanskega leta bodo tudi novi boni prenosljivi med najožjimi sorodniki. Podrobneje v pogovoru s Petro Ložar, sekretarko na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.


14.07.2021

Kakovost kopalnih voda

Naše reke, jezera in morje nudijo 48 odsekov kopalnih voda, ki ustrezajo zakonsko določenim kriterijem za naravne kopalne vode. Kakšna je kakovost teh voda in kateri so kriteriji za ocenjevanje? Kako pogosta so vzorčenja bazenskih kopanih voda in kakšno tveganje za okužbo lahko predstavlja bazenska voda? Gostja Ivanka Gale, dr. med., specialistka za higieno in specialistka za javno zdravje iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.


13.07.2021

Srčno popuščanje

Pri srčnem popuščanju srce krvi po telesu ne poganja tako učinkovito kot pri zdravih ljudeh. Gre sicer za eno redkih bolezni, vzrokov zanjo je več, pa vendar se pogostnost povečuje, pri nas naj bi bilo okrog 40 tisoč bolnikov s to boleznijo. Jo lahko preprečimo? Kako jo zdravimo? Na vaša vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., specialist interne medicine iz UKC Ljubljana. Voditeljica bo Lucija Fatur.


12.07.2021

Katja Simić: Kako si lahko pripravite osvežilen in hranljiv smuti

Sadno-zelenjavni smutiji so priljubljen obrok in posebej poleti odlična osvežitev. Zeleni, rdeči, proteinski, z jagodičevjem ... Smutiji so bogati z vitamini, minerali, antioksidanti in vlakninami. Ali so res presladki? Kakšen je njihov glikemični indeks? Ali imate raje sadne ali zelenjavne? Kateri so bolj zdravi? Nekateri jih redčijo z vodo, z jogurtom, kefirjem, drugi prisegajo na kokosovo ali mandljevo mleko. Vprašanja in odgovori v Svetovalnem servisu z diplomirano dietetičarko Katjo Simić.


09.07.2021

Dopustovanje po fotografsko

Dopustniško fotodokumentiranje je nadvse priljubljena dejavnost. A veliko posnetkov je lahko tudi neposrečenih. Kako izbrati motiv, pravo svetlobo, domisliti kompozicijo in predvsem, kako vse to (pre)obilje fotopodob povezati v dopadljivo in predvsem pregledno celoto? Za nasvete v petkovem Svetovalnem servisu gostimo priznano in mednarodno uveljavljeno fotografinjo Manco Juvan.


08.07.2021

Ribe in morski sadeži

Kako ribe pravilno termično obdelamo, s katerimi začimbami se najbolje ujamejo? Od bistre ribje juhe do brodeta, od orade v ponvi do brancina v škrniclju. Sardele v šavorju, hobotnica v solati, skuše na žaru, lignji - polnjeni z bučkami in parmezanom v pečici, osnovnošolski ribji namaz pa na jutranji mizi. V četrtkovem svetovalnem servisu bo z nami kuharski mojster Matjaž Pozderec.


07.07.2021

Mediacija

Z mediacijo lahko stranki rešita konkreten pravni spor in izboljšata medsebojne odnose. Kdo da pobudo za začetek mediacije, katere so njene prednosti, v katerih sporih je primerna in v katerih ne, kako poteka v praksi? Gost je odvetnik in mediator Andrej Razdrih.


06.07.2021

Z aditivi živilom podaljšujemo kakovost in obstojnost

Vsak aditiv, ki ga odobri Evropska agencija za varnost hrane, je v dovoljenih oz. predpisanih vrednostih neškodljiv, pa če je naravnega ali sintetičnega izvora. Zakaj se torej aditivov drži negativen predznak? Kako varna in regulirana je njihova raba in kako prepoznati označbe na embalažah? Aditivi bodo tema torkovega Svetovalnega servisa, gostja pa mag. inž. preh. Edvina Hafner, mlada raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko.


05.07.2021

Mornarski vozli in druge veščine (ter potrdila) pomorščakov

Pred poletno osvežitvijo v in na morju bomo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu osvežili še navtično birokracijo in pravila. O registraciji, podaljšanju veljavnosti plovnega dovoljenja za plovila v tujini, izpitu za voditelja čolna in varni plovbi bo po osmi na vprašanja odgovarjal Robert Škrokov, koordinator iskanja in reševanja na morju pri Upravi RS za pomorstvo. Pišite na radioprvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.


02.07.2021

Visoke temperature, suša, neurja ... Kako zavarovati vrtnine?

Pridelki na zelenjavnem vrtu in poljih so močno odvisni od vremena. Za svojo rast potrebujejo dovolj sonca, vode in dovolj visoke temperature. Kaj pa se zgodi, če je sončne pripeke preveč, če so temperature previsoke, padavin premalo ali pa se te pojavijo le v kombinaciji s točo, močnim vetrom in drugimi vremenskimi neprilikami? O aktualnih težavah na vrtu in posledicah vremenskih razmer v zadnjih tednih bomo v petkovem Svetovalnem servisu govorili z dr. Ano Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Vabljeni, da se nam pridružite z vprašanji, sprejemamo jih na naslovu radioprvi@rtvslo.si in v spletnem obrazcu na radioprvi.si.


01.07.2021

Dejavnikov, zaradi katerih so reke najbolj nevarne, je veliko

V prvih tednih poletja spet poročamo o tragedijah na vodi, utopitvah. Od užitka do tragedije namreč ni veliko. Med kopanjem v morju, rekah, jezerih in drugih naravnih kopališčih ter seveda bazenih ne smemo pozabiti na nekatere osnovne varnostne ukrepe. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje Podvodna reševalna služba.


30.06.2021

Z zdravili na pot

V prihodnjih tednih si bodo številni privoščili tudi kakšen oddih. V sredinem Svetovalnem servisu po osmi zato pripravljamo potovalno lekarno, ki mora učinkovati samo nekaj ali več sto kilometrov stran. Da ne bo težav z bolečinami, prebavo ali opeklinami. Zanima nas tudi, kako prepoznamo sončarico. Gost: Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje. 


29.06.2021

Dr. Štrukelj o dilemah cepiv in cepljenja

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.


28.06.2021

Rekreacija v poletnem času

Tudi poleti naj ne bi pozabili na rekreacijo, čeprav so temperature visoke. Vendar moramo biti ob tem pozorni, koliko tekočine popijemo in v katerem delu dneva se odločimo za hojo, tek ali kolesarjenje. Gostja dr. Petra Zupet, dr. med., specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.


24.06.2021

Priprave na daljšo pot

Začetek poletnih počitnic že tradicionalno pomeni tudi večjo gostoto prometa na naših cestah, še posebej v smeri iz notranjosti države proti Primorski in mejnim prehodom s Hrvaško. Gneči in zastojem se ni mogoče povsem izogniti, lahko pa z dobro pripravo poskrbimo, da bo pot na dopustniško destinacijo prijetnejša in manj stresna. O tem, kako načrtovati pot, kdaj se nanjo odpraviti, kaj vse je treba pred odhodom preveriti in kaj storiti, če se znajdemo v daljšem zastoju, bomo v Svetovalnem servisu govorili z AMZS-jevim inštruktorjem varne vožnje Sandijem Sheikho.


23.06.2021

Poletna oskrba okrasnih grmov in živih mej

Medtem ko so pomladi naši vrtovi polni cvetočih grmov, je poleti cvetočih grmovnic precej manj. Vsi okrasni grmi, ne glede na čas cvetenja, pa potrebujejo posebno nego, če želite, da bodo cveteli tudi prihodnjo sezono. Skrb morate nameniti tudi živim mejam. Tako o njih kot o poletni oskrbi okrasnih grmov ter pripravi okrasnega vrta na vroče poletje bomo v sredinem Svetovalnem servisu govorili s Petrom Ribičem, strokovnjakom za grmovnice z Biotehniškega centra Naklo.


22.06.2021

Nohti: ogledalo (ne)zdravja?

Številne bolezni notranjih organov se lahko odražajo tudi na nohtih, hkrati pa se lahko na njih kažejo tudi nekateri vplivi zunanjih dejavnikov. Krhkost, brazde, vraščenost, suha in razpokana obnohtna kožica ... Ko govorimo o negi, boleznih in poškodbah nohtov – je vprašanj veliko. Gostja: izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med. z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.


21.06.2021

Kako smo zaključili letošnje šolsko leto?

Za nami je zares nenavadno in prav posebno šolsko leto, ki ga štejemo tako rekoč le še v urah. Ali in kako nas je zaznamovalo, bo pokazal čas. Ocene so vendarle tukaj, od veselja do stiske pa je le majhen korak. Bodo letošnje počitnice kaj drugačne? Kako naj jih preživimo in izkoristimo? Gost ponedeljkovega svetovalnega servisa bo Marko Juhant, specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti. Pokličite ali nam pišite.


Stran 35 od 213
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov