Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


Svetovalni servis

4259 epizod


Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


09.11.2021

Vse, kar vas zanima o testiranju, cepljenju, karanteni

Družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma na Viču v Ljubljani zadnje tedne dela po deset, dvanajst, štirinajst ur dnevno. Pacientov v ambulanti, elektronskim sporočilom in telefonskim klicem ni videti konca. Veliko vprašanj je povezanih z epidemijo: Kako naj covid prebolevam doma? Ali naj si merim kisik? Kdaj moram v bolnišnico? Pogosta so tudi vprašanja o karanteni, izolaciji, testiranju in cepljenju.


08.11.2021

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

Odzivi občinstva na televizijske, radijske in spletne vsebine javnega RTV servisa bodo tema ponedeljkovega svetovalnega servisa. Izbira gostov, vodenje oddaj, pomen spoštovanja kulture javnega dialoga v javnem mediju, meja med vsebinami in oglasi, podkasti, besedna artilerija, pohvale za prenos paraolimpijade, pritožbe … Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski bo sprejemala vaše odzive in odgovarjala na vaša vprašanja.


05.11.2021

Morske ptice, pobrežniki, race plovke in ujede so med najbolj ogroženimi skupinami ptic

Kar 30% evropskih vrst ptic se srečuje z upadom populacije zaradi sprememb v rabi tal, intenzifikacije kmetijstva, čezmerne rabe naravnih virov, onesnaženosti in podnebnih sprememb. V Sloveniji so ornitologi do zdaj opazili že 358 različnih vrst ptic, ki delijo usodo evropskih. Kako lahko pomagamo pticam v naravi, kdaj in kako jih je smiselno hraniti in kako še lahko poskrbimo za njihovo dobro počutje, bomo v petkovem Svetovalnem servisu spraševali Tjašo Zagoršek, varstveno ornitologinjo iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.


04.11.2021

Za sklenitev ženitne pogodbe k notarju

Dobri dve leti je že v uporabi Družinski zakonik, po katerem lahko zakonca brez mladoletnih otrok zakonsko zvezo sporazumno razvežeta tudi brez obiska sodišča, pri notarju. Na leto to stori približno 550 parov. Poleg tega je Družinski zakonik tudi v Sloveniji uvedel tako imenovane predporočne pogodbe. Notarji jih sklenejo približno 100 na leto. Pri notarjih je mogoče urediti, ali pa se samo pogovoriti, tudi o ureditvi drugih premoženjsko pravnih razmerij med vsemi vrstami parov. V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vprašanja o tem odgovarjal notar v Ljubljani, predsednik notarske zbornice Bojan Podgoršek.


03.11.2021

Podnebne spremembe vplivajo tudi na izbiro pnevmatik

Zaradi podnebnih sprememb in posledično različnih vzorcev padavin ter temperaturnih nihanj velja za vse voznike opozorilo, da bodo prihajajoče zimske vozne razmere zelo zahtevne in spremenljive. Vse to je dodaten razlog za pravočasno ureditev ustrezne zimske obutve vseh motornih vozil. Na kaj vse je treba biti pozoren pri nakupu zimskih pnevmatik in kako se dobro pripraviti na vožnjo pozimi? O vsem tem v sredinem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bosta odgovarjala Janez Kajzer, tehnični svetovalec službe pri Avto-moto zvezi Slovenije, ter Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije.


02.11.2021

Z masiranjem refleksnih con nad neravnovesje v telesu

Na našem telesu so cone, ki so povezane z vsakim delom, žlezo in organom telesa. To je vodilo refleksoterapije, kjer lahko s pritiskanjem na cone in masiranjem vplivamo na sproščanje in ravnovesje telesa. Če takšno masažo izvajamo sami, to sicer ni terapevtska metoda, je pa dobrodošla tehnika za izboljšanje prekrvavitve. Gostja: refleksoterapevtka Nada Tomazin Dokl.


29.10.2021

Buče v kulinariki

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.


28.10.2021

Možgani in skrb za njihovo zdravje

V tokratnem četrtkovem jutru bodo glavni – možgani, zato jim pozornost namenjamo tudi v minutah za Svetovalni servis na Prvem, ko se bomo o njih in o skrbi za zdravje možganov pogovarjali s prof. dr. Majo Bresjanac, vodjo Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za Patološko fiziologijo in predsednico Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost. Svoja možganska vprašanja nam lahko zastavite prek elektronske pošte, spletne strani Prvega, ali pa po 8. uri pokličete v oddajo!


27.10.2021

Pogrebne in pokopališke storitve

Smrt bližnjega in z njo povezani postopki so občutljiva, vendar nujna tema pogovorov. Kaj je treba urediti pred pogrebom svojca, kako je s sklenitvijo najemne pogodbe za grob in kdaj je pokojnika možno prekopati? Gost: Domen Kokalj, vodja sprejemne pisarne na ljubljanskem pokopališču Žale.


26.10.2021

Pasivne hiše

Prepoznavnost pasivnih hiš se je v zadnjem desetletju precej povečala, k čemur so pripomogle tudi energetske izkaznice. Ko govorimo o pasivni zidavi, imamo sicer v mislih izredno energijsko učinkovitost. Gre za funkcionalne objekte z visokim bivalnim ugodjem. Velikost, lega, tudi klet niso težava. Kako izbrati pravega projektanta, izvajalca, ponudnika komponent? In kako je s prenovo starejših objektov? Odgovarjata prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz ljubljanske Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti pasivna gradnja in energetsko učinkovita prenova na Gradbenem inštitutu ZRMK.


25.10.2021

Digitalni detoks v službi in doma

Vsaka nova tehnologija vzpostavi nove odnose in vse to vpliva na že obstoječe odnose. Več in več dela imamo z digitalnimi orodji in manj s sodelavci, vsebinami in delovnim procesom. Danes pri šestih milijardah mobilnih telefonov preživimo z njimi povprečno tri ure in 15 minut na dan in prevečkrat na dan preverimo morebitna sporočila ter niti ne opazimo, kako nam to krade čas. Kako vemo, da s posvečanjem digitalnim tehnologijam pretiravamo, kako začnemo zmanjševati čas, ki ga preživimo na družbenih omrežjih, in kako določimo časovna obdobja brez telefona? O tem v ponedeljkovem Svetovalnem servisu z Zinko Kosec z akademije Akeija, Zavoda za aktivni razvoj.


22.10.2021

Mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju

Dvaindvajseti oktober je mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju. V Sloveniji je približno 20.000 ljudi s to govorno jezikovno motnjo, ki na posameznika vpliva z vseh vidikov. Z določenimi govornimi težavami se lahko sreča marsikateri otrok v predšolskem obdobju, določen odstotek otrok in odraslih pa ima hujše oblike jecljanja. Gostja Svetovalnega servisa bo Vlasta Podbrežnik, prof. defektologije in logopedinja, svojo zgodbo pa bo z nami delil tudi Georgij Done.


21.10.2021

Urejanje in zasaditev grobov

Velike ikebane, šopki krizantem, suho cvetje ali zasajene in s posebno skrbjo izbrane rastline? Že veste, kako boste pred dnevom spomina na mrtve uredili grob svojih bližnjih? Ker je skrajni čas za zasaditev grobov pred prihajajočimi prazniki, vam bo pri izbiri rastlin in z nasveti za urejanje grobov v četrtkovem Svetovalnem servisu pomagal krajinski arhitekt Rock Finale. Vprašanja zanj lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pošljete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali nas pokličete med oddajo.


20.10.2021

Penina v radgonski kleti kraljuje že skoraj 170 let

V svetovalnem servisu gostimo Otmarja Babiča, kletarja iz kleti Radgonske Gorice, v kateri z vinom ali penino letno napolnijo okoli tri milijone steklenic. O procesih, ki pripeljejo grozdni sok do preobrazbe v vino ali penino, o razliki v tehnikah pridelave med vini in peninami in tudi o pomembnosti dobre letine v primerjavi z dobrim kletarjenjem se bomo z Otmarjem Babičem pogovarjali sredi Radgonsko-Kapelskih goric.


19.10.2021

Pred svetovnim dnem osteoporoze

Osteoporoza je dolgo veljala za bolezen žensk, vendar prizadene tudi vsakega petega moškega po petdesetem letu starosti. Na njeno prisotnost pogosto opozori zlom kosti, ki zaradi osteoporoze postanejo krhke in lomljive. Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Evropi zloma zaradi krhkosti kosti zgodi vsakih 30 sekund. Pred svetovnim dnem osteoporoze bo na vaša vprašanja odgovarjala Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.


18.10.2021

Za posvojitev se lahko odloči tudi samski posvojitelj

Posvojitev je najpomembnejša in najboljša zaščita otroka, ki ne more živeti s svojimi starši. Se lahko za posvojitev odloči tudi samski posvojitelj, kako se pripraviti na posvojitev in koliko prostora v družini nameniti komuniciranju o bioloških starših in z njimi, so vprašanja, s katerimi se srečujejo vsi bodoči posvojitelji. Odgovore nanje lahko poiščejo v Prostovoljnem združenju posvojiteljev, posvojencev, rejnikov in rejencev Deteljica ali pa v ponedeljkovem Svetovalnem servisu z dr. Viktorijo Bevc, dipl. soc. delavko in vodjo Programa priprave na nadomestno starševstvo pri Deteljici.


15.10.2021

Začetek kurilne sezone

Začetek kurilne sezone spremljajo slabe novice o skokoviti rasti cen energentov. Očiščene kurilne in dimovodne naprave zagotavljajo kar najboljše in varno delovanje ogrevalnega sistema, ki posledično prinaša tudi finančne prihranke. Kako preverimo delovanje obtočnih črpalk? Kakšen je optimalen tlak vode v ogrevalnem sistemu? Ali veste, da obloge v dimniku povečujejo toplotne izgube? Kako pogosto je treba očistiti rezervoarje za kurilno olje in utekočinjen plin? Kaj vključuje pregled kotlov na biomaso? Gost petkovega svetovalnega servisa bo energetski svetovalec Matjaž Malovrh.


14.10.2021

Zasaditev in oskrba žive meje

Slovenci se radi ograjujemo in številni za zamejitev svoje posesti uporabijo živo mejo. Zanjo lahko uporabimo različne listopadne ali zimzelene rastline, od izbire pa sta odvisni tudi oskrba in obstojnost take meje. Ker je čas za sajenje žive meje ravno pravi, vam bo pri izbiri in z nasveti za oskrbo pomagal Peter Ribič z Biotehniškega centra Naklo. Vprašanja zanj lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pošljete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali nas pokličete med oddajo.


13.10.2021

Gibanje je ključno za obvladovanje številnih revmatičnih bolezni

Redno gibanje je eno od temeljev zdravja, pomembno pa je tudi pri obvladovanju številnih revmatičnih bolezni. Zato Društvo revmatikov Slovenije predstavlja vseslovensko akcijo spodbujanja gibanja Skočimo na lepše. O revmatičnih boleznih, o tem, kako jih obvladujemo, zdravimo, zakaj je gibanje pomembno - bomo govorili v sredinem svetovalnem servisu, naša gosta bosta Anita Jaklič, diplomirana fizioterapevtka s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in dr. Žiga Rotar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.


12.10.2021

Za sproščanje naj bo svetloba mehka in razpršena

Ker svetloba vpliva na naše zdravje, storilnost in počutje. Ker ima v mesecih, ko je svetlega dela dneva manj, veliko vlogo prav umetna razsvetljava. In ker je pomembno, kakšno osvetlitev imamo recimo v prostorih, kjer bi se radi sprostili. Gost: doc. dr. Matej Kobav z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.


Stran 31 od 213
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov