Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


Svetovalni servis

4259 epizod


Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


30.03.2022

Spomladanska dela v vinogradu

Po rezi in vezi se morajo vinogradniki zdaj osredotočiti na gnojenje, obdelavo in oskrbo tal ter na zelena dela. Osnova gnojenja je analiza tal, s katero dobi vinogradnik podatke o vsebnosti hranilnih snovi v tleh. Mineralna gnojila lahko nadomestimo z ekološkimi gnojili. Pomembno je tudi vzdrževanje travne ledine in rahljanje tal v vinogradih. Strokovnjaki pa v tem času priporočajo tudi spomladansko škropljenje z žveplom. O delih v vinogradih se bomo pogovarjali z Mojco Mavrič Štrukelj s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.


29.03.2022

Beljenje in raba različnih dekorativnih tehnik

Standardno beljenje, barvna popestritev sten in raba različnih dekorativnih tehnik v zasebnih in tudi poslovnih prostorih. Konkretno – kaj pri takšni osvežitvi oziroma prenovi notranjih sten narediti z odpadajočim ometom, starimi nanosi barv, različnimi madeži ali morebiti s črno zidno plesnijo? Gost: slikopleskarski mojster Dušan Presetnik.


28.03.2022

Po zimskem premoru obujmo tekaške copate

Po zimskem premoru bomo spet obuli tekaške copate. V katerih primerih je krajši ali daljši počitek koristen? Kako vnovič začeti teči in koliko obremenitve si lahko privoščimo po počitku? Tekaške nasvete, tudi za začetnike, v studiu Prvega z vami deli profesor športne vzgoje Urban Praprotnik.


25.03.2022

Maščobe v prehrani

Maščobe so glavni vir energije in ključnega pomena pri absorpciji nekaterih vitaminov. A med maščobe sodijo tudi take, ki zdravju škodijo in pospešijo nastanek različnih bolezni. V petkovem Svetovalnem servisu razložimo razliko med nasičenimi in nenasičenimi maščobami, med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami ter odgovorimo na vedno aktualno vprašanje: margarina ali maslo? Gostja: Maša Hribar z Inštituta za nutricionistiko.


24.03.2022

V vrtno mlako ne naseljujemo rib

Mlaka je naraven vodni element, ki pa mu lahko malo pomagamo, da bo živahnejši in bo privabljal živali, ki si jih najbolj želimo. Kako izbrati primeren prostor na vrtu, katere rastline vrtno mlako čistijo in prezračujejo, zakaj vanjo ne naseljujemo rib in zakaj je vrtna mlaka lahko dober učni pripomoček pa tudi prostor sprostitve in umirjanja? Odgovarja Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.


23.03.2022

Tehnično brezhibno in ustrezno opremljeno kolo

Pred začetkom kolesarske sezone preverjamo, kaj pomeni, da je kolo tehnično brezhibno in kako naj bo opremljeno, da je vožnja z njim varna. Pa tudi, kakšna naj bo čelada, da dobro varuje kolesarjevo glavo pri morebitnih padcih. Gost je strokovnjak za kolesa Primož Čerin.


22.03.2022

Kalčki v prehrani

Kalčki nam lahko popestrijo in obogatijo prehrano. Kako pridelamo kalčke na domači okenski polici? Kakšen kalilnik potrebujemo? Iz katerih semen lahko vzgojimo kalčke? Zajtrk s kalčki, napitek iz kalčkov, praženi kalčki z ingverjem, pašteta iz pšeničnih kalčkov, ter juhe, solate, prelivi in sladice iz kalčkov. Gostja torkovega svetovalnega servisa bo poznavalka pridelovanja in priprave jedi iz kalčkov Mateja Reš.


21.03.2022

Zdravje in nega glodavcev

Najpogostejša hišna ljubljenčka sta mačka in pes, ni pa jih malo, ki so se ravno med epidemijo odločili za družbo hrčka ali recimo morskega prašička. O njih v ponedeljkovem Svetovalnem servisu po osmih. Gost bo Marjan Kastelic, dr. vet. med., specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev. Kakšna mora biti velikost njihovega bivalnega prostora, kako je s prehrano in nego ter kdaj je pravi čas, da jih morda spustimo na domačo travo?


18.03.2022

Parketi, laminati, terasne deske ...

Kako se lotiti obnove starejšega parketa, kakšna podlaga je primerna za določeno leseno talno oblogo in kako je z laki ali olji za zaščito? Govorili bomo tudi o številnih domačih in tudi tujih eksotičnih vrstah s posebnimi teksturami ter o različnih možnostih površinske obdelave. Gost: Aleš Straže z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


17.03.2022

Sadjarska opravila spomladi

Letos se pomlad z višjimi temperaturami začenja nekoliko pozneje, zato je še vedno dovolj časa za spomladansko rez sadnega drevja. Tudi prvo škropljenje sodi med trenutno aktualna opravila v sadovnjaku, prav tako zaščita pred že prisotno sušo in morebitno aprilsko pozebo. Zato smo v četrtkov Svetovalni servis povabili prof. dr. Metko Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Odgovarjala bo tudi na vaša vprašanja o oskrbi sadnega drevja, pošljite jih na prvi@rtvslo.si ali zapišite v spletni obrazec na prvi.rtvslo.si


16.03.2022

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

Januarja je institut varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejel 960 odzivov, kar je nedvomen rekord v zgodovini tega instituta. Pred dvema mesecema je dolžnosti prevzela nova, četrta varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marica Zupan Uršič, ki bo gostja sredinega svetovalnega servisa na Prvem. Kako javnost trenutno ocenjuje javno RTV, kaj uporabniki pohvalijo in kaj grajajo?


15.03.2022

Ni še čas za menjavo pnevmatik

Čeprav 15. marec označuje konec predpisanega obdobja, v katerem je v prometu obvezna uporaba zimske opreme, razmere še niso primerne za menjavo pnevmatik. Dobri vozniki gledajo naprej in pravočasno načrtujejo svoje opravke. Je letos čas, ko je treba obrabljene letne pnevmatike zamenjati z novimi? Na vprašanja odgovarjata Janez Žužek, vodja servisne službe pri Avto-moto zvezi Slovenije, in Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije.


14.03.2022

Digitalne pravice otrok

Digitalno okolje je kompleksno polje, ki se dotika številnih področij in zato raznovrstnih akterjev. Kako v njem varovati pravice mladih, ki so v kontekstu digitalne ekonomije proizvajalci podatkov za algoritme, izdelki spletnih gigantov in tarče personaliziranih oglasov? Katere aplikacije razvijajo kognitivne sposobnosti in ustvarjalnost, katere pa so še posebej zasvojljive? Na vprašanja bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu odgovarjala Katja K. Ošljak, ustanoviteljica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede.


11.03.2022

Kako skrbimmo za naše ustno zdravje?

PETEK, 11. marec 2022 SVETOVALNI SERVIS: Ustno zdravje Lep nasmeh ni samo ogledalo naših zob, ampak tudi našega zdravja, zato se bomo v tokratni oddaji posvetili skrbi za ustno zdravje. Kako izbrati pravo ščetko za zobe? So oglasi za drage zobne paste, ki odpravljajo karies, zavajajoči? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka? O tem v petkovem svetovalnem servisu z gostom, dr. Sebastjanom Perkom, doktorjem dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!


10.03.2022

Kaj nam o zdravju ledvic pove naš urin?

Četrtek, 10. marca, je svetovni dan ledvic. Ta parni organ je odgovoren za čiščenje celotnega telesa in omogoča, da celice delujejo v primernem okolju. Specialist za bolezni ledvic dr. Andrej Škoberne opozarja, da ustrezna skrb za ledvice omogoča zdravje in posledično upočasni staranje. Kaj torej najbolj prispeva k zdravju ledvic?


09.03.2022

Tesnoba ob aktualnem dogajanju

Le nekaj dni po sproščanju ukrepov proti širjenju epidemije je vojna v Ukrajini svet spet postavila v izredno negotov in stresen položaj. Grozljivi posnetki uničenih stavb, rožljanje z jedrskim napadom, čustvene izpovedi številnih beguncev in dramatični nagovori voditeljev držav. Kako se spopasti z občutki tesnobe, stisko in strahom, ki jih sprožajo aktualni dogodki in kako to vpliva na naše vsakodnevne odnose? O tem v sredinem Svetovalnem servisu s psihiatrom in psihoterapevtom prof. dr. Borutom Škodlarjem. Pokličite nas ali nam pišite!


08.03.2022

Kako je pandemija vplivala na mediacijske postopke?

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje dobimo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.


07.03.2022

Hvala za rože

V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bomo s strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk svetovali o bontonu pri poklanjanju cvetja: kako ga izročiti, sprejeti, ali bonton zapoveduje tudi izbiro cvetja ob priložnostih, kot so 8. marec ali osebni prazniki? Kako izbrati primerno darilo? Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.


04.03.2022

Kako močna je še moč argumenta?

Javno nastopanje in komuniciranje ne temeljita na prirojenih, ampak priučenih sposobnostih. Da usvojimo te spretnosti, moramo vanje vložiti čas in veliko vaje. Kaj storiti, če nas med nastopom hromi trema, začnemo jecljati ali uporabljati mašila? Kako dolg naj bo nastop? Kako vanj vključiti občinstvo? In kako v času vse nižjih standardov javnega komuniciranja sploh še prepričati s spoštljivim govorom in močjo argumenta? Učiteljica retorike Ana Aleksandra Zupančič bo gostja petkovega Svetovalnega servisa.


03.03.2022

Ohranjanje živih tal na domačem vrtu in primerno orodje

Meteorološka pomlad in sonce sta kljub še precej nizkim nočnim temperaturam na vrt že zvabila številne vrtičkarje, ki hitijo pripravljati vrtna tla za novo vrtnarsko sezono. Med prvimi opravili sta marsikje prekopavanje in rahljanje vrtne zemlje, to pa je precej lažje storiti s pravim orodjem. Tudi pri drugih vrtnarskih opravilih je pomembna izbira pravih pripomočkov, zato bomo četrtkov Svetovalni servis namenili prav vrtnemu orodju. Davor Špehar z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja o rešitvah za bogato in plodno zemljo, gnojenju in zastirkah, pošljite jih na prvi@rtvslo.si ali zapišite v spletni obrazec na prvi.rtvslo.si.


Stran 26 od 213
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov