Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


Svetovalni servis

4259 epizod


Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


29.06.2022

Mešani komunalni odpadki so veliko breme

V času epidemije je količina mešanih komunalnih odpadkov začela naraščati in še vedno ne pada, opozarja gostja sredinega Svetovalnega servisa na Prvem po osmi Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda. Kakšne so priložnosti za zmanjšanje in preprečevanje teh odpadkov v dnevni rutini tudi v času dopustov? Mešani odpadki so namreč problematični zaradi bremena, ki ga prinašajo, so stroškovno zahtevni in okoljsko obremenjujoči, tudi v procesu proizvodnje.


28.06.2022

Dojenje

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka, nadaljevanje dojenja najmanj do enega leta, še bolje pa do drugega leta starosti. Dojenje sicer ni le vir hrane, temveč tudi način tolažbe, krepi povezavo med mamo in dojenčkom. Tej temi ter težavam pri vzpostavljanju polnega dojenja posvečamo torkov Svetovalni servis. V njem se nam bo pridružila Willma Koa, avtorica knjige 10 P-jev za uspešno dojenje.


27.06.2022

Poletne osvežilne in hranljive jedi

V vročih dneh se navadno spremeni naš izbor hrane, ki jo uživamo čez dan, večkrat sežemo po bolj lahkotnih jedeh, zato ponedeljkov svetovalni servis namenjamo prav pripravi poletih osvežilnih, a hkrati hranilnih jedi. Pripravljali bomo sklede, smutije in druge napitke, solate, pite in sladice. O brezmesni polnovredni alternativi in bolj zdravih sladicah Barbara Radojlovič, certificirana mojstrica priprave presnih in veganskih jedi. Vabljeni k sodelovanju!


24.06.2022

So počitnice čas brez meja?

Pred šolarji je zadnji dan šole s podelitvijo spričeval. Pritisk na ocene je bil ob koncu šolskega leta močan, najbolj pri tistih, ki jeseni nadaljujejo šolanje na višji stopnji izobraževanja. Kako se soočiti z neuspehom ali razočaranjem, ki ga lahko prineseta spričevalo in nesprejem na želeni program? So počitnice čas brez omejitev in meja? Kako naj mladi preživijo proste tedne? Na kaj naj bodo pozorni starši, ko izbirajo počitniška varstva in letovanja za svoje otroke? Kakšne izkušnje lahko mladi sicer na njih pridobijo? O tem v petkovem Svetovalnem servisu Tino Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.


23.06.2022

Katero klimatsko napravo izbrati?

Prvi vročinski val je tu in marsikdo že resno premišljuje o nakupu klimatske naprave. O nakupu razmišljajo celo tisti, ki so zaradi stroškov nakupu ves čas nasprotovali. Klimatska naprava v tem letnem času zagotovi prijetno temperaturo v prostoru ter svež in ravno prav vlažen zrak. Pozno jeseni pa se lahko z njo prostore tudi ogreje. Katero klimatsko napravo izbrati in kako jo pravilno vzdrževati? Na vprašanja odgovarja strokovnjak za klimatske naprave Lev Mioč.


22.06.2022

Srčno popuščanje

Srčno popuščanje je neozdravljiva, napredujoča bolezen, pri kateri srce krvi po telesu ne poganja tako učinkovito kot pri zdravih ljudeh. Pomembne so zgodnja diagnoza, prava terapija in sprememba načina življenja. Kako živeti s srčnim popuščanjem kar najbolj kakovostno? Kaj morajo bolniki upoštevati? Na vaša vprašanja odgovarja asist. mag. Anja Zupan Mežnar, dr. med., specialistka interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo, oddelka za elektrostimulacijo srca in aritmije v UKC.


21.06.2022

Poletne živalske tegobe

Dovolj sveže vode in senca – to sta osnovna pogoja, ki jih v toplejšem delu leta potrebujejo naši hišni ljubljenčki. Kljub temu, da se zdi, da je to nekaj samoumevnega, vsako leto poslušamo novice kot na primer, da je nekdo pustil psa v zaprtem avtu na soncu več ur. O živalih poleti zato v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. vet. med. Iris Selan. Spregovorimo tudi o tem, kako z živaljo na daljšo pot, kakšno dokumentacijo je treba urediti za potovanje v tujino, kako preprečiti toplotni udar.


20.06.2022

Najpogostejša premoženjska kazniva dejanja so priložnostne tatvine

S turisti so se vrnili tudi žeparji, začenjajo se tudi vlomi v stanovanjske hiše, kjer je hitro jasno, da nikogar ni doma, in drzne tatvine s preusmerjanjem pozornosti stanovalcev. To so vzorci kaznivih dejanj, ki bi jih oškodovanci s preventivo verjetno lahko preprečili. Gostja bo policistka s Policijske postaje Ljubljana Center Mirela Čorić.


17.06.2022

Svetovalni servis: Lasje poleti

Je obisk frizerja morda tudi na vašem preddopustniškem seznamu opravil? S krajšimi lasmi se manj potimo, pa tudi manj dela imamo z njimi. Kako sicer skrbeti za naglavno okrasje v toplejšem delu letu, bomo povedali v torkovem Svetovalnem servisu. Gostja Romana Marolt, učiteljica frizerstva s Srednje frizerske šole v Ljubljani, bo razložila tudi, kašne so posledice izpostavljenosti las morski soli, kloru, suhemu zraku in UV-žarkom.


16.06.2022

Kakšno pomoč potrebujejo svojci alkoholikov?

Alkoholizem je bolezen, ki ne prizadene le alkoholikov, pač pa tudi njihove bližnje. Eno izmed možnosti podpore pri samopomoči ponujajo pri društvu Al-Anon, osnovano je na 12 korakih Anonimnih alkoholikov. Al-Anon je neprofesionalna skupnost, v kateri člani delijo svoje izkušnje, moč in upanje. Zakaj potrebujejo svojci alkoholikov pomoč, katere težave tako rešujejo in h kakšnim rezultatom stremijo bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu spraševali predstavnico društva Al-Anon.


15.06.2022

Kakovost kopalnih voda

Uradna kopalna sezona na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih površinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. Naše reke, jezera in morje ponujajo 48 odsekov, ki ustrezajo kriterijem za naravne kopalne vode. Kakšna je kakovost kopalnih voda, kateri so kriteriji za ocenjevanje bazenske vode? Gostja je Ivanka Gale, dr. med., specialistka za higieno in javno zdravje iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.


14.06.2022

14. junij - svetovni dan krvodajalcev

Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. V Sloveniji smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni, krvodajalstvo pa ima dolgo in uspešno tradicijo. Ob svetovnem dnevu krvodajalcev na vaša vprašanja odgovarja Polonca Mali, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.


13.06.2022

Poletni oddih nam lahko (pre)hitro pokvarijo težave z zdravjem

V ponedeljkov Svetovalni servis smo povabili Milana Rajtmajerja, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje. Pripravili bomo tako imenovano potovalno lekarno, ki bi morala učinkovati nekaj ali več tisoč kilometrov stran. Pogovarjali pa se bomo tudi o slabosti na poti, o želodčnih težavah, ki nas lahko doletijo, in tako naprej.


10.06.2022

Svetovalni servis: Psihiater odgovarja na vprašanja o antidepresivih in pomirjevalih, Kakšne so pa vaše izkušnje?

Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Lani so tako slovenski zdravniki napisali 622.000 receptov za antidepresive, kar je 1.680.000 škatlic. Psihiater prof. dr. Peter Pregelj (Psihiatrična klinika Ljubljana) opaža, da je jemanje antidepresivov vedno manjši tabu. Nekatere zmote in prepričanja pa še kar vztrajajo.


09.06.2022

Oddaja nastanitev v turistične namene

Z odpravo večine omejitev pri potovanjih se tudi najem in oddaja turističnih kapacitet znova postavljata v stare tire, med drugim prek platform, kot sta Airbnb in Booking. V četrtkov Svetovalni servis zato prihaja licenčna nepremičninska posrednica Zarja B. Mavec. Govorili bomo o urejanju nastanitve pred oddajo, pridobivanju statusa za opravljanje posla skladno s predpisi ter o tem, ali je dejavnost res tako dobičkonosna, kot se zdi na prvi pogled. Vabljeni k sodelovanju po osmi uri!


08.06.2022

Izbira in oskrba vrtnic

Mesec junij že s svojim starim imenom rožnik pove, da je to tisti čas v letu, ko najlepše cvetijo vrtnice in preostale cvetlice v vrtovih. Je tudi čas, ko se na slovenskem dnevu vrtnic zberejo vsi gojitelji, ljubitelji in občudovalci vrtnic. Zato bomo v sredinem Svetovalnem servisu gostili enega največjih poznavalcev pri nas, Matjaža Mastnaka iz Arboretuma Volčji Potok. Če vas torej zanima kar koli o oskrbi vrtnic, izbiri sort in podobnem, nas pokličite med oddajo, pišite na prvi@rtvslo.si ali pa svoje vprašanje zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.


07.06.2022

Poleti je varnost v cestnem prometu slabša

Med poletno turistično sezono je na podlagi izkušenj pričakovati slabšo varnost cestnega prometa. Dnevi so vroči, vozne razmere drugačne, vožnje daljše, gostota prometa večja, prometni udeleženci raznovrstni, bolj kot v katerem koli drugem delu leta. Za krmilom ne bodi za ekranom, tudi poleti zapeti, vôzi varno, vôzi solidarno. To so sporočila, ki jih bomo ponovili tudi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS.


06.06.2022

Kako naj preprečimo izgorelost?

Izgorelost strokovnjaki opisujejo kot poklicni stres, kot sindrom neustreznih odnosov do drugih in do sebe, ki se razvije, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti. Kako naj bi živeli, da bi preprečili izgorelost, kako se spopadati s stresom, zakaj je pomemben dopust in kako naj ga preživimo? V studiu Prvega je gostja zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina.


03.06.2022

Spet poročamo o tragedijah na vodah, utopitvah

V prejšnjih tednih smo že poročali o tragedijah na vodah, utopitvah, ki kažejo na to, da je tudi na videz mirna voda lahko nevarna. Morje, jezera, reke in številna druga neurejena kopališča, tudi domači bazen za hišo. Nikjer ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe. Z glavo na pravem mestu pa lahko pravilno ukrepamo tudi, ko se kdo že utaplja. Gost je Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje tudi Podvodna reševalna služba.


02.06.2022

Fižolove jedi

Fižol, stročnica, ki je v naše kraje prišla iz Amerike pred približno 150 leti, je postala pomembna stalnica vsakodnevne prehrane. O vrstah in vsestranski uporabnosti fižola bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu po osmi na Prvem. Od jedi z zgodnjim fižolom in klasik na žlico, prek rižote s stročjim fižolom do fižolove torte in potice, nas bo popeljala magistrica Andreja Škrabec, avtorica knjige o fižolu. Svoja vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.


Stran 23 od 213
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov