Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


Svetovalni servis

4259 epizod


Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


18.01.2023

Refluksna bolezen požiralnika

Kar polovica ljudi vsaj enkrat občuti težave z zgago, še posebno v obdobju, ki je za nami, obdobju praznikov. Refluks lahko povzroča manjše ali večje težave, če pa so težave hujše, govorimo o refluksni bolezni. Gost v sredinem svetovalnem servisu bo asist. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.


17.01.2023

Osebne finance v času podražitev

Podražitve se že poznajo na naših osebnih financah. Položnice, ki smo jih do zdaj redno plačevali, nam morda ostajajo. Kako ravnati, da bi naše osebne finance ostale likvidne, kako je z zadolževanjem, kako je s porabo prihrankov in z odplačevanjem dolgoročnih posojil, ki smo jih najeli v času nizkih obrestnih mer in koliko dražji je danes najem novih posojil. O tem se bomo v torkovem svetovalnem servisu pogovarjali z mag. Ano Vezovišek, strokovnjakinjo za osebne finance.


13.01.2023

Kamini v zadnjih letih doživljajo renesanso

Nekaterim kamin služi kot pomožni vir ogrevanja, drugim pričara vzdušje domačnosti, kamin pa je lahko tudi edini vir ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Kaj pomeni toplozračni in kaj toplovodni kamin? Katere so slabosti odprtih kaminov? Kako zagotoviti zrakotesnost kamina in kakšen naj bo kaminski dimnik? Ali tudi štedilniki spadajo med kamine? Gost petkovega Svetovalnega servisa na Prvem bo energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.


12.01.2023

Kako uspešno opustiti kajenje?

Razvada, navada ali odvisnost? Kajenje je zelo dolgo veljalo le za slabo razvado. Šele zadnja leta so prinesla znanstvene dokaze o tem, da je kajenje v osnovi fiziološka odvisnost: telo kadilca zahteva določeno količino nikotina vsak dan, celo vsako uro. Ste morda tudi vi med tistimi, ki želijo kajenje opustiti in je morda to ena vaših letošnjih novoletnih zaobljub? Pri tem vam lahko pomagamo v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bosta naši gostji Helena Koprivnikar, dr. med., specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in Jožica Mesarič, profesorica zdravstvene vzgoje, vodja zdravstvenovzgojnega centra v Zdravstvenem domu Moste - Polje.


11.01.2023

Forma mišic v starosti

Izguba mišične mase je eden glavnih vzrokov za zmanjšane telesne sposobnosti v starosti, pravi profesor s Fakultete za šport dr. Vojko Strojnik. Opozarja na študije, ki so pokazale, da nizko intenzivna telesna dejavnost ni zadostna. Šele zmerna aktivnost zmanjša napredovanje krhkosti v nekaterih starostnih skupinah, intenzivna pa prav pri vseh. In kako naj v starejših letih poskrbimo za svoje mišice, za njihovo formo in moč, bo povedal dr. Strojnik v Svetovalnem servisu. Pišite ali pokličite v živo – v sredo po osmi uri zjutraj v Jutru na Prvem.


10.01.2023

Zdravljenje težav s kolenskim sklepom

Medtem ko zamenjava sklepa in nadomestitev funkcije sklepa s tako imenovano sklepno protezo pomenita enega največjih napredkov v medicini v prejšnjem stoletju, se zdaj smernice v ortopediji pomikajo proti manj invazivnim posegom, s katerimi bi ta poseg preprečili ali vsaj odložili. Mateja Sirše, dr. med., specialistka ortopedske kirurgije, ki bo gostja torkovega Svetovalnega servisa na Prvem, je specializirana za t. i. konzervativne načine zdravljenja kolenskega sklepa, da bi pacienti čim dlje obdržali svoje koleno. Gostja bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja, povezana s težavami s kolenskim sklepom in zdravljenjem le-teh. Pokličite nas ali nam pišite!


06.01.2023

Ptice okoli nas

Podnebne spremembe so razlog, da svoje navade spreminjajo tudi živali. Tako ptice vse pogosteje pozimi ostajajo v naših krajih in ne letijo na jug. O tem, katere vrste večkrat opazimo v Sloveniji v hladnejših mesecih, med drugim spregovorimo v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami varstveni ornitolog in koordinator izobraževanja v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tilen Basle. Predstavil bo aktualne popise ptic, ki jih organizira DOPPS, ter akcijo Varuhi gozdnih specialistov.


05.01.2023

Je savna primerna za vsakogar?

Koristi savnanja so poznala že antična ljudstva, do danes pa se je razvilo veliko vrst različnih savn in potilnic. V sodobnem času se na tovrstno razstrupljanje organizma večina odpravi v t.i. spa centre, vse več pa je tudi domačih savn. Kako izbrati pravo, na kaj vse morate biti pozorni, pa tudi, kakšna so pravila in koristi savnanja ter komu je obisk savne odsvetovan, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu pojasnila Ivica Flis Smaka, dr. med., specialistka fizikalne medicine in rehabilitacije.


04.01.2023

Ali topla zima vpliva na sobne rastline?

Ali nadpovrečno visoke januarske temperature vplivajo tudi na sobne rastline? Načeloma oskrbo rastlin v notranjih prostorih v zimskem času zaradi ogrevanja prilagodimo. Manj dnevne svetlobe in drugačna vlažnost zraka sta gotovo dejavnika, ki vplivata na prezimovanje lončnic pa tudi vrtnih oziroma balkonskih rastlin, ki smo jih prestavili v notranjost. Gostja sredinega Svetovalnega servisa: doktorica biologije Blanka Ravnjak.


03.01.2023

Urarski mojster

Vsaka stenska ali ročna analogna ura ima zelo natančen mehanizem, sestavljen iz več sto drobnih delcev. Popravilo, zamenjava baterij, paščkov, stekel, preizkus vodotesnosti … Z vsem tem se ukvarjajo urarji. Enega izmed njih – urarskega mojstra Davida Lečnika – bomo gostili v torkovem Svetovalnem servisu. Kako ravnati z urami, da bodo vse leto kazale točen čas, in koliko je še upanja za kakšno staro mehansko uro, ki je že dlje časa nismo navili?


30.12.2022

Svetovalni servis – namesto vprašanj zbiramo predloge

Koga naj večkrat povabimo v studio Prvega? Vas zanimajo zdravstvene, pravne, kulinarične, socialne, veterinarske ali morda finančne teme? Tradicionalni zadnji Svetovalni servis v letu namenjamo zbiranju predlogov in želja o temah, ki bi jih še želeli slišati v oddaji. Pokličite na 01 475 22 22, pišite na prvi@rtvslo.si ali obiščite našo spletno stran.


29.12.2022

Izbor penine in vina za silvestrsko večerjo

Boste letos drzni in se bo na vaši silvestrski mizi znašla penina, ki je še niste poskusili, ali pa se boste držali preverjene klasike? Poznate razliko med mehurčki, ki nastanejo pri charmat in tistimi, ki nastanejo pri klasični metodi? Kako vam lahko pri določanju roka trajanja penine pomaga podatek o tem, kdaj je bila degoržirana? Dobrodošla seveda tudi vprašanja o izboru vin, s katerimi boste silvestrsko večerjo obogatili in jo povzdignili na nov (ali vsaj precej višji) nivo. Gost Svetovalnega servisa bo sommelier in vinski publicist Jože Rozman.


28.12.2022

Beljakovinski kruhi

Beljakovinski kruhi in pekovski izdelki so zanimiva alternativa za klasične kruhe, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov. Kako speči kruh iz rdeče in rjave leče, črne in rjave čičerike, fižola azuki in mungo ter drugih beljakovinsko bogatih stročnic? O tem več z gostjo Svetovalnega servisa Suzano Kranjec, avtorico bloga Fermentiraj.si.


27.12.2022

Uporaba pirotehnike

Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je v Sloveniji dovoljena med 26. decembrom in 1. januarjem. A tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih naseljih, v zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, na javnih prevoznih sredstvih in na površinah, kjer potekajo javne prireditve. V Svetovalnem servisu, v katerem bomo govorili o varni rabi pirotehnike, bo z nami višji samostojni policijski inšpektor Danijel Jug.


23.12.2022

Praznični bonton – kaj se spodobi in kaj ne?

Petkov Svetovalni servis namenjamo pravilom lepega vedenja, s poudarkom na prazničnem času. Kaj se spodobi in kaj ne, kako izbrati, izročiti ter sprejeti darilo, kaj predpisuje bonton pri praznično pogrnjeni mizi? O tem s strokovnjakinjo za kulturo vedenja in protokol Bojano Košnik Čuk.


22.12.2022

Luči in osvetlitev

V mesecu, ko se povsod blešči in utripa, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu najprej preverili varnost vaših prazničnih razsvetlitev. Z nami bo doc. dr. Matej Kobav s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki bo povedal tudi, kako v naših domovih razporediti luči, da se bomo čim bolje počutili, se zjutraj učinkovito prebudili ter zvečer sprostili in pripravili na spanje. Govorili bomo tudi o koncu proizvodnje neonskih luči ter o tem, kako in kje poiskati nadomestek zanje.


21.12.2022

Praznična garderoba

Najdaljša noč v letu zahteva oblačila, primerna za posebne priložnosti. Ker taka oblačila nosimo redkeje kot tista za poslovne priložnosti in prosti čas, v Svetovalnem servisu povemo, kako oziroma s čim v mislih je treba po nakupih. Pa tudi, kako lahko primerno kombinacijo ustvarimo s tem, kar že imamo v omari. So bleščice in čipke obvezne? Ja mala črna obleka še vedno klasika, s katero ne morete zgrešiti? In kakšna je ustrezna nega tovrstnih oblačil? Gostja bo Lea Pisani, univ. dipl. inž. oblikovanja tekstilij in oblačil ter svetovalka za kulturo oblačenja.


20.12.2022

Dobro vino se popolnoma razvije le v pravem kozarcu

Ste že izbrali, katero vino boste morda postregli k božični večerji? Bogato rdeče, aromatično sveže belo ali katero izmed maceriranih? Poznavalci pravijo, da je za vsak vinski slog potreben drug kozarec, da se v njem lahko popolnoma razvije pravi okus vina, še posebno takrat, kadar izberemo vino višjega kakovostnega razreda. V kakšnem kozarcu torej postreči belo ali rdeče vino? Kaj pa penino in mešane pijače? Obstaja skoraj sto vrst različnih kozarcev, v torkovem svetovalnem servisu pa bomo podali nekaj priporočil, koliko različnih in katere izbrati za domačo uporabo. Naš gost je sommelier in vinski poznavalec Gašper Čarman.


16.12.2022

Kakovostna igrača

Pred tistimi, ki boste v prazničnem decembru obdarovali otroke, je, kot vsako leto, težka naloga. Kako izbrati nekaj, kar ne bo januarja že pozabljeno ležalo pod posteljo, kako ohraniti ravnovesje med otrokovo željo ter dejstvom, da so nekatere igrače tudi z vidika strokovnjakov bolj in druge manj koristne za razvoj. V petkov Svetovalni servis smo povabili razvojno psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek. Po osmi tudi o tem, da sta premalo zahtevna kot tudi prezahtevna igrača slabi izbiri.


15.12.2022

Kako naj v prazničnih dneh ravnamo, da se ne bomo okužili?

Zakaj v Sloveniji skoraj nihče več ne nosi zaščitne maske? Ali si sploh še kdo razkužuje roke? Kaj pa testira? Čeprav smo v ponedeljek zabeležili 3.038 novih okužb s koronavirusom in je bilo zaradi covida hospitaliziranih 119 oseb, se večina vede, kot da korone ni več. Kar pa ne drži, pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Kako naj v prazničnih dneh ravnamo, da se ne bomo okužili? Kaj lahko storimo, da bo druženje varno? Komu dr. Tomažič še vedno priporoča cepljenje in zakaj se na novi koronavirus lahko testiramo tudi sami? Dr. Janez Tomažič bo na naša in vaša vprašanja o omikronu, covidu in težavah, ki jih povzroča, odgovarjal v Svetovalnem servisu. Pišite ali pokličite! V četrtek po osmi uri v Jutru na Prvem.


Stran 17 od 213
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov