Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


Svetovalni servis

4259 epizod


Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


14.12.2022

Peka potice

Zaščitena slovenska potica je pripravljena s petimi tradicionalnimi nadevi. Katere so najpogostejše napake pri peki potic in kako se jim izogniti? Kako ravnati z modelom, ko je potica pečena, in kako pripravimo potico iz suhih hrušk s pregreto smetano? Ob tem pa bomo napekli še nekaj prazničnega peciva, tudi že pozabljene korenčkove žepke in salove piškote. Gostja sredinega svetovalnega servisa bo učiteljica kuharstva Majda Rebolj s srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani.


13.12.2022

Pred počitnicami je treba opraviti številne šolske obveznosti

Čeprav marsikje že diši po praznikih, sta v šolah november in december zelo delovna meseca. Številna ocenjevanja znanja, testi, spraševanja, projekti in še marsikaj je na urniku učencev in dijakov, ki bodo morali pred božično-novoletnimi počitnicami opraviti vse svoje šolske obveznosti, da bodo lahko potem prosti dnevi res praznični in brezskrbni. Kako se učiti, kako si organizirati čas, kako si zbistriti glavo med učenjem, čemu so namenjene počitnice in na kaj v prostih dneh ne smemo pozabiti? O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo Anjo Vidmar.


09.12.2022

Novosti v železniškem potniškem prometu

V nedeljo pri nas in po vsej Evropi začnejo veljati novi vozni redi vlakov, zato bomo v petkovem svetovalnem servisu govorili o železniškem potniškem prometu. Kako obsežna gradbena dela na železniški infrastrukturi vplivajo na prihode, odhode in zamude vlakov? Kako več kot 50 novih kompozicij spreminja uporabniško izkušnjo potnikov? Kako z vlakom prepeljati hišnega ljubljenčka? So naši vlaki dovolj dostopni invalidom? Kako najhitreje do vozovnice in kakšne so železniške povezave s sosednjimi državami? Naš gost po osmi uri na Prvem bo Primož Kokalj iz poslovne enote Potniški promet pri Slovenskih železnicah. Vprašanja lahko zastavite tudi na spletni strani Prvega.


08.12.2022

Goljufive spletne trgovine

V decembru se v spletnih trgovinah znajde največ neizkušenih kupcev, ki zlahka naletijo na lažne spletne trgovine, trgovine s ponaredki dragih blagovnih znamk in prevare, ki so s tem povezane. Lažne trgovine goljufi ustvarijo za katerokoli blago, ki ga je sicer težko dobiti, kot so bili avgusta celo lesni peleti. V Svetovalnem servisu vas bomo spodbudili, da si pred nakupom vzamete 10 minut za preverjanje spletne trgovine. Naša gostja je Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu.


07.12.2022

Stiske med prazniki

Prazniki prinašajo v naše življenje veselje, zabavo, druženje in veliko pričakovanj. Vendar to ne velja za vse ljudi. Za tiste, ki so osamljeni ali trpijo zaradi stisk, so praznični dnevi lahko manj prijetni. Gost v studiu je logoterapevt Martin Lisec.


06.12.2022

Upravljanje večstanovanjskih stavb

Tiste večstanovanjske stavbe, kjer sta več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo imeti upravnika. Dober upravnik večstanovanjske stavbe deluje v interesu hiše in večine etažnih lastnikov, ohranja vrednost premoženja in skrbi za enostavnejše, cenejše in udobnejše bivanje. Kako pa je v praksi? Kaj je najpogosteje predmet spora med etažnimi lastniki in upravnikom? Kakšen je postopek zamenjave upravnika? Na ta in podobna vprašanja odgovorimo v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo naš gost Bojan Bučinel, neodvisni svetovalec za upravljanje večstanovanjskih stavb.


02.12.2022

Osebna asistenca

Osebna asistenca je pomoč uporabniku pri opravilih in dejavnostih, ki jih ne more izvajati sam zaradi invalidnosti, a jih vsak dan potrebuje doma in zunaj doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo. Kdo je upravičen do osebne asistence, kdo odloči o tej pravici, kakšna dokazila je treba predložiti in kaj vse to pravico izključuje? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo magistrica Barbara Kobal Tomc z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.


01.12.2022

Spolno prenosljive okužbe

Slovenija se uvršča med države, ki okužbo s HIV-om dobro obvladujejo. Izboljševanje informiranosti in dostopnosti do zdravil ob tem ostajata dva vidika, ki lahko pozitivno vplivata na zmanjševanje in zamejevanje spolno prenosljivih bolezni. Prvega decembra, ki je svetovni dan boja proti AIDS-u, bomo zato na Prvem Svetovalni servis posvetili spolnim okužbam in njihovemu zamejevanju, sogovornica bo infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani.


30.11.2022

Veseli december in odpadki

Praznični december je mesec, ko zapravimo več kot sicer. Po statistiki prejšnjih let se v tem času najbolj zvišajo prihodki v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami ter v trgovinah z živili. Ali ob vsem tem delujemo odgovorno in premislimo o količini embalaže, ki jo ima določen izdelek, ali kupujemo trajnostna darila, ki januarja ne pristanejo med mešanimi komunalnimi odpadki? V sredinem Svetovalnem servisu po osmi bo z nami Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda.


29.11.2022

Psihoonkologinja: V družini želijo drug drugega zaščititi, vendar je o bolezni in čustvih smiselno govoriti

Svetuje mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel - klinična psihologinja z Onkološkega inštituta v Ljubljani


25.11.2022

O ortodonskem zdravljenju: so nevidni zobni aparati ravno tako učinkoviti kot klasični?

Včasih je veljalo, da zobni aparat nosijo le mladostniki, posebno v zadnjih letih pa se povečuje tudi število starejših, ki se odločijo za to zdravljenje. Razlogi so različni - od estetskih do odpravljanja težkih oblik nepravilnosti zob in čeljusti. Kateri so pogoji za začetek zdravljenja in koliko časa to povprečno traja? Kako učinkovite so nove vrste zobnih aparatov, ki jih trg ponuja, v primerjavi s klasičnimi aparati? Gost petkovega svetovalnega servisa je Boštjan Lavriša, dr. dentalne medicine, specialist čeljustne in zobne ortopedije.


24.11.2022

Adventno zelenje in decembrsko okrasje

Pred nami je prva adventna nedelja in skrajni čas je, da na plan potegnete adventno dekoracijo. Še lepše bo, če adventni venček izdelate sami in sami poskrbite tudi za preostalo decembrsko okrasje. Kako se tega lotiti, kakšne so letos modne smernice, kako skrbeti za božično zvezdo ali božični kaktus in katero drugo zelenje v času pred božično-novoletnimi prazniki ne sme manjkati, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu povedala mednarodno priznana floristka dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja. Pridružite se nam s svojimi vprašanji ali predlogi.


23.11.2022

Odvisnost od alkohola

Lani je registrirana poraba alkohola znašala 10,62 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več. V primerjavi z letom prej se je zvišala za skoraj 1 liter. Govorimo o vsesplošno sprejeti substanci, zato je »meni se pa to že ne bo zgodilo« pogost stavek, ko opozorimo na morebitni razvoj odvisnosti. In redki so tisti, ki se sami podajo na pot zdravljenja. Kako prepoznati odvisnost, kam se obrniti po pomoč, kakšne so faze zdravljenja? O vsem tem z gostjo sredinega Svetovalnega servisa po osmi dr. Mirjano Radovanović, dr. med., specialistko psihiatrije z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.


22.11.2022

Kako ohraniti dobro telesno pripravljenost tudi pozimi

Ko se zunaj ohladi, nam gibanje in vadba na prostem ne dišita preveč. Raje se zleknemo v naslanjač in obsedimo na toplem. Zakaj je potrebno tudi pozimi poskrbeti za gibanje na prostem? Kaj pomeni zmanjšanje obremenitev za naše telo, še posebej v starosti? Kako krepimo mišično moč? Gost v studiu Prvega bo profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik. Pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo na 01-475-22-22.


18.11.2022

Živali pozimi

Na pragu zime bo gost petkovega Svetovalnega servisa veterinar Marjan Kastelic, specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev. Kateri hišni ljubljenčki zimo prenašajo najtežje, kateri imajo raje nizke temperature? Kako naravnati gretje doma, da bo to ustrezno tudi za psa, mačko, ptico, glodalca, ki ga imamo doma? Gost bo odgovarjal tudi na druga, z živalmi povezana vprašanja, zato pokličite na 01/475 22 22 ali nam pišite med oddajo.


17.11.2022

Sadno drevje pred zimo

Lastnikom sadovnjakov ali posamičnih sadnih dreves bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu postregli z navodili, kako to sadno drevje pripraviti na zimo in prihodnjo sadjarsko sezono. Z agronomom Vanesom Husićem iz Kluba Gaia bomo govorili o jesenskem škropljenju, sajenju in rezi sadnega drevja, dodali pa bomo še odgovore na vaša vprašanja. Ta sprejemamo med oddajo na tel. št. 01 475 22 22, že pred oddajo pa na e-naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani prvi.rtvslo.si.


16.11.2022

Dedovanje

Zapuščina oziroma nepravdni zapuščinski postopek je sodni postopek, s katerim se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kako poteka dedovanje zaščitene kmetije? Kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja sredinega svetovalnega servisa po osmi na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar.


15.11.2022

Nas že poslušate prek tehnologije DAB+?

Radio je že v celoti prešel na oddajanje v digitalni tehnologiji DAB+, ki prinaša možnost večje ponudbe radijskih programov in kakovostnejši sprejem brez motenj. O delovanju te takoimenovane druge tehnologije, o uporabniških prednostih, o pokritosti z digitalnim signalom in o odzivu uporabnikov se bomo v torkovem Svetovalem servisu pogovarjali z mag. Bojanom Ramšakom, vodjo razvoja pri Oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.


11.11.2022

Sladkorna bolezen: v zgodnejši fazi skrita

Pogosta žeja in uriniranje ter hujšanje in meglen vid. To so znaki, ki lahko pomenijo, da je sladkor v krvi že nad vrednostjo 10. Pred tem je sladkorna bolezen navadno le laboratorijska ugotovitev, bolnik pa večjih težav še nima. Kako se v zgodnejših ali kasnejših fazah soočiti z boleznijo, lahko v vsakem zdravstvenem domu dobimo ustrezno podporo za spopadanje z njo? Gostja petkovega Svetovalnega servisa po osmi bo diabetologinja doktorica Jelka Zaletel, doktorica medicine z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


10.11.2022

Martinove jedi

Goska ali račka: martinova dilema, ki jo bomo poskušali rešiti v četrtkovem svetovalnem servisu. Ob tem bomo pripravili tudi račjo pašteto in račji konfit, izvedeli, v čem je skrivnost dobrih mlincev, posladkali se bomo s kakijevo kremo in kostanjevo rezino, ogreli z juho iz stebelne zelene, ugotavljali, na koliko načinov lahko pripravimo rdeče zelje, kako lahko kaše vključimo na martinov jedilnik in kaj potrebujemo za dobro vinsko omako. Izbor tradicionalnih in sodobnih martinovih jedi nam bo v četrtek po osmih na Prvem predstavil kuharski mojster Matjaž Pozderec.


Stran 18 od 213
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov