Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


Svetovalni servis

4259 epizod


Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


30.03.2023

Vzgoja in oskrba orhidej

Družina orhidej ali po slovensko družina kukavičevk vsebuje okoli 750 rodov in 25.000 vrst, kar pomeni, da gre za eno največjih družin cvetočih rastlin na našem planetu. Mnoge vrste orhidej so tudi priljubljene sobne rastline, z njihovo vzgojo in oskrbo pa ima marsikdo težave. Zato smo v četrtkov Svetovalni servis povabili odličnega poznavalca in gojitelja orhidej Tomaža Jevšnika, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Pošljite jih na prvi@rtvslo.si, jih zapišite v spletni obrazec na strani Prvega ali pokličite med oddajo.


29.03.2023

Ginekološke težave

V sredin Svetovalni servis prihaja ginekolog Vid Janša, dr. med., iz UKC Ljubljana. Govorili bomo o raku na rodilih; poznamo več vrst – npr. rak jajčnikov, materničnega vratu, materničnega telesa, rak zunanjega spolovila, rak nožnice. Druga tema, ki se ji bomo posvetili, je endometrioza. Ima jo od 20 do 40 odstotkov žensk v rodni dobi, gre pa za bolezen, pri kateri sluznici maternice podobno tkivo raste tudi zunaj maternice. Spregovorimo tudi o različnih vrstah kontracepcije ter drugih ginekoloških težavah. Pokličite ali pišite na prvi@rtvslo.si.


28.03.2023

Visoke grede

Kakšne so prednosti vse bolj priljubljenih visokih gred? Ni sklanjanja, z njimi si lahko vrt ustvarimo na sicer slabih in nerodovitnih tleh, zemlja se v njih spomladi prej segreje, torej lahko prej sejemo in sadimo. Kakšne pa so njihove slabosti, življenjska doba in koliko prsti moramo vanje dodajati vsako leto? Sogovornica: Jerneja Jošar, agronomka in avtorica knjig o vrtnarjenju.


24.03.2023

Pomlad je čas za izkop ribnika

Pomlad je najboljši čas za načrtovanje in postavitev ribnika. Ravnovesje v njem se bo tako vzpostavilo že prvo sezono, v nasprotnem primeru se bo zamaknilo v drugo. Je pa pomlad tudi čas, ko je v in ob obstoječem ribniku največ dela. Kaj naj obsega prvi pregled prebujajočega se ribnika? Kako se lotiti čiščenja, ki bo ohranilo in pomagalo obstoječim bakterijam? Kako prevetriti in osvežiti zasaditev okoli vodnega telesa? Na ta vprašanja bomo odgovorili v petkovem Svetovalnem servisu, sogovornik bo strokovnjak za načrtovanje ribnikov Robert Leitinger.


23.03.2023

Sindrom karpalnega kanala priznan kot poklicna bolezen

Z letošnjim prvim majem bo v Sloveniji začel veljati nov pravilnik o poklicnih boleznih. Med novostmi, ki jih prinaša, je tudi razširjen seznam poklicnih bolezni. Na novo je med njimi tudi sindrom karpalnega kanala. Sindrom nastane zaradi utesnitve ali ukleščenja živca, ki oživčuje del dlani in prve tri prste. Oboleli povedo, da jih bolečine pogosto prebudijo iz spanja, stanje pa opišejo, kot da so njihovi prsti mrtvi. Za nekatere rešitev prinese šele operacija. Na vprašanja o sindromu karpalnega kanala bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal plastični kirurg Andrej Lápoša s Kirurške klinike v Ljubljani. Pišite ali pokličite!


22.03.2023

60-dnevna neprenosljiva "porodniška" za moške

Le 15-dnevni očetovski dopust, a kar 60-dnevni starševski dopust za očete – to je ena izmed konec lanskega leta sprejetih novosti na področju starševskega varstva, ki bo začela veljati s 1. aprilom. Nekaj novosti se obeta tudi na področju dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ter pri višini starševskega nadomestila. O vsem spregovorimo v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo tudi za vaša vprašanja Špela Isop, v. d. generalne direktorice direktorata za družino z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.


21.03.2023

Upoštevanje konstitucije pri izbiri zdravilnih zelišč

Zakaj niso vsa zelišča primerna za vse ljudi? Kako na to vpliva osebna konstitucija in zakaj je dobro vedeti, kakšna je energetika in okus zelišča, ki ga želimo uporabiti v določen namen. V torkovem svetovalnem servisu bo z nami dr. Tina Mele, zeliščarica in doktorica medicinskih znanosti. Pokličite nas ali zapišite svoje vprašanje v obrazec na spletni strani Prvega.


17.03.2023

Sijaj je kazalec, da je bila čokolada pravilno hranjena

Temna, mlečna, bela in rožnata – štiri vrste čokolade poznamo, čeprav bela po mnenju nekaterih zaradi svoje sestave ni čisto prava čokolada. V petkovem Svetovalnem servisu bomo razložili, kako prepoznati kakovostno čokolado, kako izbrati primerno čokolado glede na recept, ki se ga boste lotili, slaščičarski mojster in učitelj praktičnega pouka pri programu Slaščičar na Živilski šoli Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Gorazd Potočnik pa zagotovo doda tudi kakšen recept, v katerem bo kot glavna sestavina blestela ta majevsko-azteška dobrina. Pokličite nas ali nam pišite po 8h!


16.03.2023

Obrezovanje in sajenje sadnega drevja

Zgodnja pomlad je pravi čas za obrezovanje in sajenje sadnega drevja. Kako se enega ali drugega opravila lotiti in kako preprečiti različne težave z vašim sadnim drevjem, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu pojasnil Plantellin strokovnjak, agronom Vanes Husić. Svoje vprašanje zanj zapišite v obrazec na spletni strani Prvega, nam pišite na prvi@rtvslo.si ali nas pokličite med oddajo.


15.03.2023

Muharjenje - aktivna oblika ribolova

Muharjenje je najlepša in tudi najbolj humana oblika športnega ribolova, saj lovimo po sistemu Ujemi in spusti. Poglavitna značilnost muharjenja je način podajanja vabe. Umetna muha tako rekoč nima teže, zato vabo pri muharjenju mečemo s težo vrvice. Pri muharjenju je torej treba najprej osvojiti tehnike muharskega meta, ki je prava znanost. Za uspešen ribolov potrebujemo muharsko palico, muharsko kolesce, muharsko vrvico, podvrvico in umetno muho. Ta je po navadi imitacija žuželke ali pa kakšne druge živali, ki je ribja hrana. O muharjenju se bomo v novi izdaji Svetovalnega servisa pogovarjali s predsednikom ribiške družine iz Kočevja Tomažem Arkom.


14.03.2023

Veljavna delovna zakonodaja predvideva evidentiranje delovnega časa

Prihodnji teden bo Državni zbor odločal o noveli zakona o evidencah na področju dela. Kakšna pravila veljajo o evidentiranju delovnega časa? Pojasnjujejmo enakomerno in neenakomerno razporejen delovni čas, pravila o odmorih in počitkih ter nadurnem in nočnem delu. V studiu Prvega je gostja odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo.


10.03.2023

Dodatno pokojninsko varčevanje

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja drugi pokojninski steber, vanj se lahko vključimo individualno ali pa kolektivno. Idealno je, da začnemo za pokojnino varčevati s prvim delovnim dnem, ali je na polovici delovne dobe že prepozno za dodatno varčevanje? Koliko moramo mesečno vplačevati, kakšni so donosi in kakšni stroški varčevanja? Kako potekajo izplačila iz drugega pokojninskega stebra? Kakšno davčno olajšavo nam prinese varčevanje v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja? Gost petkovega svetovalnega servisa bo finančni analitik in član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar. Vaša vprašanja lahko zastavite tudi prek spletne strani prvi.rtvslo.si


09.03.2023

Gregor Jurak: Telesna zmogljivost na delovnem mestu je posledica gibalnega vedenja

Sedimo več kot spimo. Ste prešteli ure pred zaslonom v službi? Osem, devet ali deset ur? Prisilna drža, ponavljajoči gibi, pomanjkanje gibanja na delovnem mestu in nasploh v življenju, vse to ne koristi zdravju. Kaj lahko spremenimo sami?


08.03.2023

Ptičja gripa in afriška prašičja kuga

Ptičja gripa je nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Prenaša se kapljično, z medsebojnim stikom med pticami, prek njihovih izločkov in okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom. Konec februarja so ptičjo gripo pri perutnini potrdili na kmetiji na Gorenjskem. Bolezen so v preteklih mesecih zasledili tudi pri več prosto živečih pticah. O ptičji gripi in tudi afriški prašičji kugi bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. V oddajo pride mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.


07.03.2023

Lesene talne obloge

Načrtujete nakup nove talne obloge za spalnico in dnevno sobo ali boste staro oblogo obnovili? Na trgu poznamo številne domače in tuje eksotične vrste parketov s posebnimi teksturami, debelinami, poznamo tudi različne imitacije, recimo laminat. Kaj izbrati, ko iščemo oblogo za zunanjo teraso? O vsem tem s sogovornikom: Aleš Straže, izredni profesor na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


03.03.2023

Osebni stečaj

Osebni stečaj je postopek, ki prezadolženim fizičnim osebam omogoča, da iz svojega premoženja v okviru svojih zmožnosti poplačajo upnike. Kdo lahko predlaga osebni stečaj? Kateri dolgovi se ne odpustijo? Kaj se zgodi z nepremičninami, je pomembno, ali je oseba v stečajnem postopku zaposlena ali brezposelna? Koliko časa traja poskusna doba? Gost petkovega svetovalnega servisa bo odvetnik in stečajni upravitelj Milan Vajda. Svoja vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.


02.03.2023

Odpadki – prihaja pomlad!

Pred nami so meseci spomladanskega pospravljanja in čiščenja doma ter okolice. Najprej moramo predmete razdeliti v tri skupine: tiste, ki jih potrebujemo, tiste, ki jih bomo podarili ali prodali, in tiste, ki dejansko so odpadki, pa jih moramo ustrezno odstraniti, v smislu, da ne bo edini izplen pospravljanja kup polnih vrečk med mešanimi odpadki. In potem spet nov krog – premislite, preden kupite kaj novega. O vsem tem v četrtkovem Svetovalnem servisu po osmi. Naša gostja bo Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda.


01.03.2023

Prehranjevanje dojenčkov in s tem povezane težave

Polivanje, reflkus, kolike, pojava alergij in prepočasno pridobivanje teže so težave, s katerimi se lahko starši srečujejo že hitro po rojstvu otroka. Kdaj gre za zdravstvene težave in funkcionalne motnje? V katerih primerih in kako lahko starši otroku pomagajo sami ter kdaj je potrebno obiskati specialiste? Na vprašanja s temo prehranjevanja dojenčkov in s tem povezanimi težavami v sredinem Svetovanem servisu odgovarja dr. Rok Orel, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.


28.02.2023

Temeljni postopki oživljanja

Prva pomoč je zdravstvena oskrba poškodovanega ali nenadno zbolelega, ki je na kraju dogodka opravljena s preprostimi pripomočki in z improvizacijo. Ukrepati je treba hitro, pravilno, predvsem pa je treba ukrepati, saj je usoda ponesrečenca pogosto odvisna od tistih, ki prvi priskočijo na pomoč. Da je pomoč učinkovita, potrebujemo znanje. V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo temeljne postopke oživljanja, gost bo Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.


24.02.2023

Darovanje organov

V slovenski nacionalni register za posmrtno darovanje delov človeškega telesa zaradi zdravljenja s presaditvijo je vpisanih okoli 12 tisoč oseb. Vsak lahko ob možganski smrti potencialno reši življenje tudi do devetim ljudem. Čeprav lahko ledvico darujejo tudi živi darovalci, se najdlje čaka prav na ta organ. Sledijo srce, jetra, pljuča. O darovanju in samem postopku presaditve organov bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo direktor Slovenija Transplant Andrej Gadžijev, dr. med.


Stran 15 od 213
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov