Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
15. september je Svetovni dan afropričeske.
15. september, svetovni dan afropričesk
Petnajsti september je svetovni dan afropričeske. Gre za precej sveže znamenje, šele četrtič ga praznujemo, pobudo zanj pa je dala Michelle De Leon. »Najprej je bila samo iskrica, zamisel,« je razložila v enem od intervjujev, ki pa jo je uresničila, ko so 15. septembra 2016 v ameriški državi Alabama sprejeli zakon, ki je podjetjem dovoljeval zavrnitev tistih prosilcev za delo, ki so imeli drede.
Drede poleg drugih vrst pričesk, ki najbolj ustrezajo afriškemu tipu las, pri nas izdeluje 24-letna Kim Camara, lastnica prvega frizerskega salona za urejanje afropričesk v Sloveniji Black Diamond. Najprej razloži, da se temnopoltim lasje ne mastijo. Ker se ne mastijo, so suhi in zato se zelo hitro zlomijo.
"Na sploh se kodrasti lasje precej razlikujejo od ravnih las. Predvsem temnopolti imamo precej drugačen tip las, ki sodi v različne kategorije. Moj las je na primer 4c – "coily", se reče, in to pomeni, da je videti močno in gosto, ampak ni tako. Imam precej suhe lase, ki se hitro lomijo, če jih ne zaščitim."
Zato si temnopolti pogosto pletejo kitke, saj ta vrsta frizure sodi pod tako imenovane »protective hairstyle« oz. zaščitne frizure. To pa še ni vse:
"Počasneje rastejo kot pri Evropejcih. Pa ko gremo spat, jih moramo zaščititi in zato nosimo spalno kapo."
Sicer pa je bila v šestdesetih letih afropričeska znak drznosti, upora, predvsem pa politično sporočilo, ki je časovno sovpadalo z gibanjem za pravice temnopoltih. Postala je simbol zanikanja in nepodleganja zahodnjaškim estetskim standardom in simbol pretrganih spon segregacije.
"Imeti take lase ni bilo sprejeto. To je pomenilo, da si neurejen. Če si hotel delati v pisarni, si moral zravnati lase. Ta pričeska je zato postala simbol tega, da se sprejemamo takšni, kot smo."
Pa tudi, da se ne spreminjajo oz. uklanjajo željam drugih, ampak so ponosni na svoje korenine in identiteto. Kim Camara opaža, da danes vse več temnopoltih žensk prisega na naravne pričeske, kar jo izjemno veseli. Še ne tako dolgo tega je bilo namreč popolnoma drugače.
226 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
15. september je Svetovni dan afropričeske.
15. september, svetovni dan afropričesk
Petnajsti september je svetovni dan afropričeske. Gre za precej sveže znamenje, šele četrtič ga praznujemo, pobudo zanj pa je dala Michelle De Leon. »Najprej je bila samo iskrica, zamisel,« je razložila v enem od intervjujev, ki pa jo je uresničila, ko so 15. septembra 2016 v ameriški državi Alabama sprejeli zakon, ki je podjetjem dovoljeval zavrnitev tistih prosilcev za delo, ki so imeli drede.
Drede poleg drugih vrst pričesk, ki najbolj ustrezajo afriškemu tipu las, pri nas izdeluje 24-letna Kim Camara, lastnica prvega frizerskega salona za urejanje afropričesk v Sloveniji Black Diamond. Najprej razloži, da se temnopoltim lasje ne mastijo. Ker se ne mastijo, so suhi in zato se zelo hitro zlomijo.
"Na sploh se kodrasti lasje precej razlikujejo od ravnih las. Predvsem temnopolti imamo precej drugačen tip las, ki sodi v različne kategorije. Moj las je na primer 4c – "coily", se reče, in to pomeni, da je videti močno in gosto, ampak ni tako. Imam precej suhe lase, ki se hitro lomijo, če jih ne zaščitim."
Zato si temnopolti pogosto pletejo kitke, saj ta vrsta frizure sodi pod tako imenovane »protective hairstyle« oz. zaščitne frizure. To pa še ni vse:
"Počasneje rastejo kot pri Evropejcih. Pa ko gremo spat, jih moramo zaščititi in zato nosimo spalno kapo."
Sicer pa je bila v šestdesetih letih afropričeska znak drznosti, upora, predvsem pa politično sporočilo, ki je časovno sovpadalo z gibanjem za pravice temnopoltih. Postala je simbol zanikanja in nepodleganja zahodnjaškim estetskim standardom in simbol pretrganih spon segregacije.
"Imeti take lase ni bilo sprejeto. To je pomenilo, da si neurejen. Če si hotel delati v pisarni, si moral zravnati lase. Ta pričeska je zato postala simbol tega, da se sprejemamo takšni, kot smo."
Pa tudi, da se ne spreminjajo oz. uklanjajo željam drugih, ampak so ponosni na svoje korenine in identiteto. Kim Camara opaža, da danes vse več temnopoltih žensk prisega na naravne pričeske, kar jo izjemno veseli. Še ne tako dolgo tega je bilo namreč popolnoma drugače.
1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.
Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih - začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008 - se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo. Prihaja elektronsko cestninjenje.
V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.
Čeprav se zdi, da so zime blažje in ptice ne potrebujejo dodatne hrane, še zdaleč ni tako. Kako oz. kam jo postaviti, kako plenilcem otežiti dostop do nje in kako dolgo oz. s čim hraniti ptice? Darja Pograjc je poiskala ornitologa, ki bo odgovoril na vsa ta vprašanja. Prvi letošnji Torkov kviz o krmilnicah!
Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!
Prejšnji teden so podrli rekorde v predelavi in dostavi pošiljk, sporočajo s Pošte Slovenije. Pa se je december komaj začel! In število pošiljk bo le še raslo. Tudi zato opozarjajo, da upoštevate priporočene roke za oddajo pošiljk – o teh več v Svetovalnem servisu po 8h, v Torkovem kvizu pa več o ozadju in številkah decembra na pošti.
"Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja," je povedala izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija. Torkov kviz o vulkanih!
16. november je dan gumbov! Ustanovila ga je National Button Society, ameriška nacionalna družba, ki »skrbi za ohranjanje in izobraževanje o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi«. Zato današnji Torkov kviz namenjamo gumbom in gumbarstvu doma in preverjamo, kako je gumb preživel kljub zadrgam in netom! Sogovornica: Nataša Dolejši, Dolejši modni gumbi.
Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija pa v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje.
Hladnejši jesenski dnevi se marsikje že ovijajo z mamljivim vonjem po pečenem kostanju. Marsikdo med vami bo ali je že šel ponj v gozd in občudoval mogočna drevesa kostanja, ki so zdaj lepo jesensko obarvana. Nekaj zanimivosti o pravem (ali domačem) kostanju pa nam bo v današnjem torkovem kvizu nanizal prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Pred dobrimi štirimi leti (5. septembra 2017) so gostje elitnega dogodka v Šanghaju prvič poskusili rožnato oz. rubinasto čokolado. "Recept je razvilo belgijsko-švicarsko podjetje Barry Callebaut," pove Nika Svetec, Bon Bon čokoladni atelje.
Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas je vTorkovem kvizu popeljala v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne.
Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal 6. septembra 1901. Včeraj smo torej obeležili 120-letnico tega dogodka! Prvi dan obratovanja je bilo prodanih 6.400 vstopnic in tudi na t.i. »pogreb tramvaja« ob koncu njegovega delovanja v prestolnici je prišlo več tisoč ljudi. Je bil tramvaj res tako priljubljen? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Zadnji dan meteorološkega poletja, ki sovpada tudi z zadnjim dnem poletnih počitnic. Morda se tudi za to zdi skok v september še toliko manj sončen in bolj - meglen. In prav temu vremenskemu pojavu smo namenili pozornost v tokratnem torkovem kvizu. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavili na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili. Pripravila: Mojca Delač.
Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? Danes je primeren dan, da odgovorimo na to vprašanje – 10. avgust je namreč svetovni dan lenobe.
Od rojstva ideje o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let! Njen idejni oče je bil profesor geografije Ivan Šumljak, idejo pa je dobil ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.
»Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva,« tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju. Vse o smoli pa v Torkovem kvizu!
Okoli 2000 vrst kresničk je na svetu, od tega približno 30 v Evropi in 5 v Sloveniji. Več o kresničkah pa v Torkovem kvizu, ki ga pripravlja Darja Pograjc.
Portoroški avditorij je javnosti najbolj poznan po festivalu Melodije morja in sonca, nacionalnem festivalu zabavne glasbe, ki poteka že od leta 1978. Nekaj glasbenih spominov obujamo z glasbenim urednikom, voditeljem in moderatorjem na Radiu Koper, pa tudi kantavtorjem Iztokom Novakom - Easyjem.
Filmske adaptacije knjižnih predlog so pomemben del industrije vse od njenih začetkov. Stare so torej približno toliko kot filmska umetnost, začelo se je že z nemim filmom, pove filmska recenzentka Ana Jurc iz Multimedijskega centra RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov