Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bolezen je trikrat pogostejša pri ženskah.
Revmatoidni artritis je avtoimunska vnetna bolezen, ki najbolj prizadene sklepe, lahko pa tudi oči, ledvice, srce in pljuča. Zboli lahko vsak, od otrok do starejših, prvič pa se običajno pojavi v starosti od 30 do 55 let. Posledice revmatoidnega artritisa so lahko zelo hude – tudi invalidnost in prezgodnja smrt. S sodobnimi zdravili lahko zdravniki vnetni proces umirijo in preprečijo njegovo napredovanje. »Uspešnost terapije je odvisna od pravočasnega prepoznavanja in zgodnjega zdravljenja revmatoidnega artritisa,« izpostavlja prof. dr. Borut Božič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Za revmatoidni artritis so značilni boleči in otečeni sklepi, prekomerna utrujenost, izguba apetita in hujšanje.
Pri zgodnjem prepoznavanju revmatoidnega artritisa si zdravniki pomagajo s tako imenovanimi biomarkerji oziroma biološkimi označevalci. To je lahko telesna temperatura, bolečina, sedimentacija ali revmatoidni faktor.
Tudi zaradi težkih posledic je revmatoidni artritis v središču zanimanja raziskovalcev. Z njihovo pomočjo so zdravniki v zadnjih letih že izpopolnili diagnostične postopke, uveljavila so se nova biološka zdravila. Njihove tarče so vnetne celice in vnetni procesi, ki so značilni za bolezni imunskega sistema, kar je revmatoidni artritis. Razvoj novih zdravil – tudi za revmatoidni artritis – je področje, katerega dobro pozna dr. Jӧrg Windisch iz družbe Sandoz, ki je del farmacevtskega velikana Novartis.
Kako biološka zdravila delujejo? »Biološka zdravila lahko delujejo na različne načine, skupno pa jim je, da se v organizmu vežejo na točno določene tarče. Pri nekaterih boleznih že samo s tem blokirajo delovanje tarč. To se pogosto zgodi pri zdravljenju vnetnih bolezni, tudi revmatoidnega artritisa. Biološko zdravilo se veže na enega od vnetnih faktorjev, ga izloči iz obtoka in tako prekine začarani krog vnetnega procesa,« odgovarja dr. Windisch.
Ob originalnih bioloških zdravilih pa farmacevtske družbe razvijajo tudi tako imenovana podobna biološka zdravila. Že ime pove, da so originalnim podobna, ne pa enaka, zato jih ne moremo poimenovati generična biološka zdravila. Kljub razlikam med originalnimi zdravili in biološko podobnimi pa velja, da je bilo z raziskavami dokazano, da sta obe zdravili primerljivo učinkoviti in varni.
Tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA se le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.
Dr. Windisch je o zdravljenju revmatoidnega artritisa govoril na BioCampu 2015, ki ga je za študente naravoslovja organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Med predavanjem je v oči zbodel podatek, da se tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.
Zakaj le polovica, če bi zdravljenje z njimi potrebovali vsi najtežji bolniki? Razmislek dr. Windischa: »Zdravniki še vedno oklevajo pri predpisovanju bioloških zdravil. Tudi smernice zdravljenja so napisane tako, da je treba pred uporabo teh zdravil, preizkusiti vse druge načine zdravljenja. Na to, kako zdravniška združenja sestavljajo smernice, seveda vpliva tudi cena zdravljenja. Če bi ta zdravila postala dostopnejša, bi z njimi zdravili več pacientov in tudi veliko prej. Pri bolezni, kot je revmatoidni artritis, pa je dokazano, da zgodnje zdravljenje izboljša potek bolezni in prispeva k večji kakovosti življenja bolnikov.«
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Bolezen je trikrat pogostejša pri ženskah.
Revmatoidni artritis je avtoimunska vnetna bolezen, ki najbolj prizadene sklepe, lahko pa tudi oči, ledvice, srce in pljuča. Zboli lahko vsak, od otrok do starejših, prvič pa se običajno pojavi v starosti od 30 do 55 let. Posledice revmatoidnega artritisa so lahko zelo hude – tudi invalidnost in prezgodnja smrt. S sodobnimi zdravili lahko zdravniki vnetni proces umirijo in preprečijo njegovo napredovanje. »Uspešnost terapije je odvisna od pravočasnega prepoznavanja in zgodnjega zdravljenja revmatoidnega artritisa,« izpostavlja prof. dr. Borut Božič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Za revmatoidni artritis so značilni boleči in otečeni sklepi, prekomerna utrujenost, izguba apetita in hujšanje.
Pri zgodnjem prepoznavanju revmatoidnega artritisa si zdravniki pomagajo s tako imenovanimi biomarkerji oziroma biološkimi označevalci. To je lahko telesna temperatura, bolečina, sedimentacija ali revmatoidni faktor.
Tudi zaradi težkih posledic je revmatoidni artritis v središču zanimanja raziskovalcev. Z njihovo pomočjo so zdravniki v zadnjih letih že izpopolnili diagnostične postopke, uveljavila so se nova biološka zdravila. Njihove tarče so vnetne celice in vnetni procesi, ki so značilni za bolezni imunskega sistema, kar je revmatoidni artritis. Razvoj novih zdravil – tudi za revmatoidni artritis – je področje, katerega dobro pozna dr. Jӧrg Windisch iz družbe Sandoz, ki je del farmacevtskega velikana Novartis.
Kako biološka zdravila delujejo? »Biološka zdravila lahko delujejo na različne načine, skupno pa jim je, da se v organizmu vežejo na točno določene tarče. Pri nekaterih boleznih že samo s tem blokirajo delovanje tarč. To se pogosto zgodi pri zdravljenju vnetnih bolezni, tudi revmatoidnega artritisa. Biološko zdravilo se veže na enega od vnetnih faktorjev, ga izloči iz obtoka in tako prekine začarani krog vnetnega procesa,« odgovarja dr. Windisch.
Ob originalnih bioloških zdravilih pa farmacevtske družbe razvijajo tudi tako imenovana podobna biološka zdravila. Že ime pove, da so originalnim podobna, ne pa enaka, zato jih ne moremo poimenovati generična biološka zdravila. Kljub razlikam med originalnimi zdravili in biološko podobnimi pa velja, da je bilo z raziskavami dokazano, da sta obe zdravili primerljivo učinkoviti in varni.
Tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA se le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.
Dr. Windisch je o zdravljenju revmatoidnega artritisa govoril na BioCampu 2015, ki ga je za študente naravoslovja organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Med predavanjem je v oči zbodel podatek, da se tudi v najbolj razvitih evropskih državah, na Japonskem in v ZDA le polovica najbolj prizadetih bolnikov z revmatoidnim artritisom zdravi z biološkimi zdravili.
Zakaj le polovica, če bi zdravljenje z njimi potrebovali vsi najtežji bolniki? Razmislek dr. Windischa: »Zdravniki še vedno oklevajo pri predpisovanju bioloških zdravil. Tudi smernice zdravljenja so napisane tako, da je treba pred uporabo teh zdravil, preizkusiti vse druge načine zdravljenja. Na to, kako zdravniška združenja sestavljajo smernice, seveda vpliva tudi cena zdravljenja. Če bi ta zdravila postala dostopnejša, bi z njimi zdravili več pacientov in tudi veliko prej. Pri bolezni, kot je revmatoidni artritis, pa je dokazano, da zgodnje zdravljenje izboljša potek bolezni in prispeva k večji kakovosti življenja bolnikov.«
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Neveljaven email naslov