Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prostata - skrb vsakega moškega

12.11.2015


Zaradi raka prostate v Sloveniji vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh.

Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med 50 in 60 let. Čeprav statistika ni ohrabrujoča –  pri nas zaradi raka prostate vsako leto umre več kot 300 moških, več kot 1300 pa jih zboli na novo – pa kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova biološka zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni.

V celjski bolnišnici so izvedli že več kot 1.000 robotskih operacij prostate. V primerjavi s klasičnim posegom je pri robotskem manj bolečin, manjša je tudi izguba krvi, manj je zapletov. Med posegom se poškoduje manj žil in živcev. Okrevanje je zato hitrejše, bivanje v bolnišnici pa krajše. (urolog Sandi Poteko)

Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, njegove razširjenosti v druge organe in tkiva ter tudi od bolnikove starosti in splošnega zdravstvenega stanja. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija – odločitev za zdravnike ni preprosta.

Podatki kažejo, da se pri več kot polovici pacientov zdravniki odločijo za poseg, s katerim prostato popolnoma odstranijo. Sodobna robotska operacija ima pri tem pred klasičnim kirurškim posegom številne prednosti, ki se pokažejo med operacijo in po njej. V Sloveniji za zdaj bolnike s pomočjo robota operirajo le v Splošni bolnišnici Celje. Predstojnik tamkajšnjega Oddelka za urologijo urolog Sandi Poteko izpostavlja, da je gibanje robotskih rok in instrumentov zelo natančno.

Pri klasičnem posegu potrebuje transfuzijo krvi kar polovica bolnikov, pri robotski operaciji, po podatkih iz celjske bolnišnice, pa le slabi trije odstotki. Zato si za nakup robota prizadevajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru, čemur pritrjuje urolog Borut Gubina. Predvideva, da ga bodo dobili že v letu 2016.

Z novimi hormonskimi zdravili, tako pa pravi dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta, je v zadnjem obdobju bolj učinkovito tudi zdravljenje metastatske oblike raka prostate. Dozdajšnja terapija ustavi napredovanje bolezni za približno dve leti. Ko njeni učinki popustijo, pa imajo zdravniki zdaj na voljo najmanj dve novi hormonski zdravili, ki podaljšata življenje bolnikov.

Ne le v mesecu novembru, prostata naj bo skrb moških vse leto.


Ultrazvok

917 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Prostata - skrb vsakega moškega

12.11.2015


Zaradi raka prostate v Sloveniji vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh.

Rak prostate lahko vznikne že po štiridesetem letu starosti, vendar pa veliko pogosteje za njim zbolevajo moški stari med 50 in 60 let. Čeprav statistika ni ohrabrujoča –  pri nas zaradi raka prostate vsako leto umre več kot 300 moških, več kot 1300 pa jih zboli na novo – pa kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova biološka zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni.

V celjski bolnišnici so izvedli že več kot 1.000 robotskih operacij prostate. V primerjavi s klasičnim posegom je pri robotskem manj bolečin, manjša je tudi izguba krvi, manj je zapletov. Med posegom se poškoduje manj žil in živcev. Okrevanje je zato hitrejše, bivanje v bolnišnici pa krajše. (urolog Sandi Poteko)

Način zdravljenja raka prostate je odvisen od same vrste obolenja, njegove razširjenosti v druge organe in tkiva ter tudi od bolnikove starosti in splošnega zdravstvenega stanja. Kirurški poseg, hormonsko zdravljenje, obsevanje ali kemoterapija – odločitev za zdravnike ni preprosta.

Podatki kažejo, da se pri več kot polovici pacientov zdravniki odločijo za poseg, s katerim prostato popolnoma odstranijo. Sodobna robotska operacija ima pri tem pred klasičnim kirurškim posegom številne prednosti, ki se pokažejo med operacijo in po njej. V Sloveniji za zdaj bolnike s pomočjo robota operirajo le v Splošni bolnišnici Celje. Predstojnik tamkajšnjega Oddelka za urologijo urolog Sandi Poteko izpostavlja, da je gibanje robotskih rok in instrumentov zelo natančno.

Pri klasičnem posegu potrebuje transfuzijo krvi kar polovica bolnikov, pri robotski operaciji, po podatkih iz celjske bolnišnice, pa le slabi trije odstotki. Zato si za nakup robota prizadevajo tudi v ljubljanskem kliničnem centru, čemur pritrjuje urolog Borut Gubina. Predvideva, da ga bodo dobili že v letu 2016.

Z novimi hormonskimi zdravili, tako pa pravi dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta, je v zadnjem obdobju bolj učinkovito tudi zdravljenje metastatske oblike raka prostate. Dozdajšnja terapija ustavi napredovanje bolezni za približno dve leti. Ko njeni učinki popustijo, pa imajo zdravniki zdaj na voljo najmanj dve novi hormonski zdravili, ki podaljšata življenje bolnikov.

Ne le v mesecu novembru, prostata naj bo skrb moških vse leto.


31.12.2015

Slovenska revmatologinja bistveno izboljšala prepoznavanje sj?grenovega sindroma

Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sj?grenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze: sjögrenov sindrom. Podrobneje o bolezni, ki najpogosteje prizadene ženske po 40. letu starosti, in o izjemnem dosežku naše raziskovalke v oddaji Ultrazvok. Pripravil jo je Iztok Kônc. Foto: Stu/ Flickr, cc


24.12.2015

Dobri obeti za nedonošenčke

Deklica Erin je letošnja najmanjša in najlažja novorojenčica, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice. Rodila se je kar 17 tednov prezgodaj in ob rojstvu tehtala 370 g in merila 24 cm in pol. Prezgodaj rojenih otrok je v Sloveniji vsako leto približno 1400. Kako je pri nas poskrbljeno za nedonošenčke in če prezgodnje rojstvo vpliva na njihov telesni in duševni razvoj, nas je zanimalo v oddaji Ultrazvok. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani smo obiskali raziskovalko dr. Tatjano Robič, v ljubljanski porodnišnici pa smo se srečali z dr. Lilijano Kornhauser Cerar. Novice so vzpodbudne, zato prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: JoshuaSmith/ Flickr, cc


17.12.2015

Sočasna presaditev trebušne slinavke in ledvice

Letos so v ljubljanskem Kliničnem centru operirali že trinajstega pacienta, ki so mu sočasno presadili trebušno slinavko in ledvico. Zahtevno dvojno transplantacijo so prvič opravili že leta 2009. Izsledki izkušenj in študij potrjujejo, da je hkratna presaditev trebušne slinavke in ledvice učinkovita metoda zdravljenja za skrbno izbrane bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2. Poseg izboljša kakovost življenja bolnikov in podaljša njihovo življenje. O zahtevni operaciji se je na Oddelku za nefrologijo UKC Ljubljana z nefrologom prof. dr. Damjanom Kovačem in kirurgom doc. dr. Alešem Tomažičem pogovarjal Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Djneight/ Flickr, cc


10.12.2015

Revmatična polimialgija

Ali tudi vi zjutraj zaradi bolečin v ramenih in vratu težko vstanete iz postelje? Ali potrebujete pomoč pri oblačenju? Ali ste starejši od petdeset let? Pomagal vam bo obisk in pregled pri specialistu revmatologu. Prof. dr. Matija Tomšič pravi, da so bolniki z revmatično polimialgijo gotovo med najbolj hvaležnimi pacienti. Z zdravili, ki jim jih predpiše, namreč njihove težave hitro in učinkovito umiri; in pri večini bolnikov se življenje lahko vrne na stare tirnice. Podrobneje o revmatični polimialgiji, boleči vendar obvladljivi bolezni, v tokratni oddaji Ultrazvok. K poslušanju vas vabita dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: NicolePierce/ Flickr, cc


03.12.2015

Pljučnica ni mačji kašelj

Še posebej ogroža starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in majhne otroke. Zaradi nje morajo pri nas na zdravljenje v bolnišnico letno sprejeti kar okoli 6.000 ljudi. V tokratni oddaji Ultrazvok bomo govorili o pnevmokokni pljučnici. Čeprav jo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki in se proti njej zaščitimo s cepljenjem, pa zdravniki opozarjajo, da je še vedno življenjsko nevarna in se lahko konča tudi s smrtjo bolnika. Na vprašanja o pnevmokokni pljučnici bo odgovarjal prof. dr. Matjaž Jereb s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: RotchThomasMorgan/ WikimediaCommons


26.11.2015

HIV = STIGMA

Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo? Vprašanji, ki nas v letu 2015, ko obeležujemo 30 let od prvih zabeleženih primerov HIV/ aidsa pri nas in ko so nam na voljo najboljša zdravila, še vedno vznemirjata. O stigmi, s katero smo obremenili osebe, ki živijo s HIVom, bodo v oddaji Ultrazvok spregovorili mag. Janja Križman Miklavčič, asist. Evita Leskovšek in prof. dr. Janez Tomažič. Oddajo pripravlja Iztok Konc. Foto: Ttfnrob/ Flickr, cc


19.11.2015

Diagnoza: okužba z virusom HIV

V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset. Manj testov kot pri nas naredijo le še v Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in v Grčiji. Na vprašanje, zakaj je edino pametno, da se ob sumu na okužbo z virusom HIV odločimo za testiranje, bo v oddaji Ultrazvok odgovoril prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pojasnil bo pomen zgodnjega začetka zdravljenja, spregovoril o prednostih in slabostih sodobnih protivirusnih zdravil ter opozoril na stigmo, s katero smo obremenili ljudi, ki živijo s HIVom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Logotip kampanje.


05.11.2015

Nosečniška poškodba medenice

Ko se žensko telo pripravlja na porod, se v drugi polovici nosečnosti začne spreminjati tudi medenica. Pod vplivom hormona progesterona se zmehča in odebeli vezivna ploščica med sramnima kostema. To je povsem fiziološki proces; kadar pa se preveč zmehča in razmakne, nastopijo hude bolečine, težave pri hoji, uhajanje urina. Zakaj je tej poškodbi medenice, ki ji zdravniki rečejo simfizioliza, treba nameniti ustrezno pozornost, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil ginekolog in porodničar dr. Leon Meglič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: University of Liverpool/ Flickr, cc


29.10.2015

Sodobna kamera za slikanje koronark

Štiristo tisoč evrov je vrednost nove gama kamere za slikanje srca, s katero so na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana zamenjali staro, ki je bila v uporabi že 23 let. Prve izkušnje zdravstvenega osebja in bolnikov so pozitivne, saj nova kamera omogoča večjo kakovost posnetkov, manjšo izpostavljenost sevanju in tudi krajši čas slikanja. Dobljeni podatki bodo zdravnikom še natančneje povedali, kakšen je pretok krvi skozi koronarne arterije in srčno mišico. To je pomembno pri diagnosticiranju in zdravljenju koronarne bolezni, ki jo uvrščamo med najpogostejša srčna obolenja sodobnega časa. Več o novi kameri pa v oddaji Ultrazvok v pogovoru z doc. dr. Barbaro Gužič Salobir. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana


22.10.2015

Nova strategija za učinkovito in prijazno kemoterapijo

Uspehi kažejo, da ni znanstvenega problema, ki ga prof. ddr. Boris Turk z Instituta Jožef Stefan in njegovi sodelavci ne bi znali rešiti. Razvijajo nove strategije za diagnosticiranje in zdravljenje rakavih obolenj. Njihove raziskave posegajo na nivo celice; v središču proučevanja so celični organeli, imenovani lizosomi, in encim katepsin B. Sistem je uspešno prestal testiranje na miškah, o svojih ugotovitvah pa so že poročali v strokovnih revijah in na mednarodnih konferencah. Nas pa bo prof. ddr. Boris Turk z njimi seznanil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Turk Boris in sodelavci: Selective Targeting of Tumor and Stromal Cells By a Nanocarrier System Displaying Lipidated Cathepsin B Inhibitor. Angewandte Chemie. 2014 - 53/ 38


15.10.2015

Nosečnost brez alkohola

Anketa med udeleženkami šole za starše na Gorenjskem je razkrila, da je kar tretjina žensk med nosečnostjo najmanj enkrat zaužila alkoholno pijačo. S tem podatkom Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na problematiko uživanja alkohola med nosečnostjo. Več o tem pa psihiatrinja mag. Mercedes Lôvrečič v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Susan/ Flickr, cc


08.10.2015

Multipla skleroza - nova spoznanja

Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema, ki najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Vzroka in zdravila zanjo še vedno ne poznamo. Potekajo pa študije, za katere strokovnjaki predvidevajo, da bodo dale odgovore na številna za zdaj še neodgovorjena vprašanja. Izsledke nekaterih bo predstavila asist. mag. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Obetavni pa so tudi eksperimentalni modeli, ki jih s sodelavci na beograjski univerzi razvija dr. Djordje Miljković. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: University of Michigan/ Flickr, cc


01.10.2015

Molekule življenja

Prof. dr. Andrej Šali s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. S tem dr. Šali odpira pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu pa je imunolog. Preverja možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ. To bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini. Oba vrhunska strokovnjaka sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference v Portorožu, ki jo je za oddajo Ultrazvok spremljal Iztok Konc. Foto: UCI UC IRVINE/ Flickr, cc


24.09.2015

Travma človeka zaznamuje

Hudi dogodki, zlorabe in travme pogosto zaznamujejo človeka za celo življenje. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pustita v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vedno znova vračajo v spomin in prizadetemu ne dajo miru. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo ga nočne more. Posttravmatska stresna motnja se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke. Več v oddaji Ultrazvok s psihologom in psihoterapevtom prof. dr. Robertom Mastenom. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anita/ Flickr, cc


17.09.2015

Okvara gibljivosti glasilk

Kirurški posegi v predelu vratu lahko poškodujejo živce, ki vodijo do glasilk. Zaradi poškodbe se gibljivost ene ali obeh glasilk zmanjša, kar povzroči hripavost, zaletavanje pri požiranju in težave z dihanjem. Potreben je obisk pri zdravniku specialistu otorinolaringologu. Zdravljenje lahko vključuje glasovno terapijo, kirurški poseg ali funkcionalno električno stimulacijo grla, ki jo izvajajo v zadnjem času. Študije pa že nakazujejo tudi možnost genskega zdravljenja poškodovanih živcev glasilk. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok s prof. dr. Ireno Hočevar Boltežar iz UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: DanSimpson/ Flickr, cc


10.09.2015

Formaldehid - nevidni zastrupljevalec

Strupen, rakotvoren, alergen – tako strokovnjaki opisujejo formaldehid. To je brezbarven plin ostrega vonja, ki se mu je praktično nemogoče izogniti. Čeprav je dokazano škodljiv za zdravje ljudi, njegova proizvodnja iz leta v leto narašča. Formaldehid najdemo v pohištvu, talnih oblogah, izolaciji, kozmetičnih izdelkih. Katere zdravstvene težave povzroči prevelika koncentracija formaldehida? Kako poškoduje celice in tkiva? Ali lahko kaj storimo? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Lucijo Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: WikimediaCommons, cc


03.09.2015

Alkoholna odvisnost pod drobnogledom psihologov

Odvisnost od alkohola je bolezen, ki jo je mogoče zdraviti in premagati. Raziskave namreč potrjujejo, da je še eno leto po intenzivni terapiji treznih kar od 40 do 60 odstotkov pacientov. Zdravljenje je proces, ki poteka v več fazah in obsega različne pristope; potrebna je tudi psihoterapevtska pomoč. Klinična psihologinja dr. Saša Ucman je preučevala tri lastnosti oseb, odvisnih od alkohola: njihovo samopodobo, samospoštovanje in čustveno inteligentnost. Njena spoznanja bodo v pomoč pri izpopolnjevanju programov zdravljenja. Kaj je ugotovila, je za oddajo Ultrazvok pojasnila Iztoku Kôncu. Foto: LloydMorgan/ Flickr, cc


27.08.2015

Ko je skalpel v roki robota

V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Do zdaj so nabrali že vrsto dragocenih izkušenj. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo. Foto:ArsElectronica/ Flickr, cc


20.08.2015

Zdravstvene tegobe po petdesetem

Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov, nas je zanimalo v tokratni oddaji Ultrazvok. Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke. Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Katere zdravstvene tegobe in bolezni so še pogostejše? V čem slovenski petdesetletniki odstopajo od evropskega povprečja in katere so njihove razvade? Kakšna je pričakovana življenjska doba? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: RosmarieVoegtli/ Flickr, cc


Stran 24 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov