Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ožigosanost je lahko hujša od same bolezni.
Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo?
Stigma je povezana s strahom in neznanjem. (asist. Evita Leskovšek)
Vsaka diskriminacija in stigmatizacija je popolnoma nepotrebna. (prof. dr. Janez Tomažič)
Premagovanje stigme je dolgotrajen proces, vendar so premiki možni. (mag. Janja Križman Miklavčič)
Izraz stigma so prvi uporabili stari Grki. Pomenil je znamenje, madež, žig. Stigmatizacija pa je strokovni izraz, s katerim označujemo poseben odziv okolja na drugačnost, različnost. Ta drugačnost je lahko ožigosana, nezaželena oziroma stigmatizirana. Osebe s stigmo so tarča posmeha, zaničevanja, fizičnega in psihičnega nasilja; okolje jih dojema kot manjvredne.
Mag. Janja Križman Miklavčič z Ministrstva za zdravje je na nedavni okrogli mizi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, poudarila, da lahko jasna sporočila, ki izpostavljajo različne vidike okužbe z virusom HIV, preverjeno pripomorejo k zmanjšanju stigme.
Da sta diskriminacija in stigmatizacija oseb, ki živijo s HIVom, ostanek strahu iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, izpostavlja prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
Asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je na srečanju izpostavila, da ima pri premagovanju stigme pomembno vlogo predvsem izobraževanje.
Osebe, ki živijo z virusom HIV, smo obremenili s težko stigmo, ki s sabo prinaša veliko negativnih posledic: poslabša medosebne odnose, povzroča tesnobnost, depresijo, občutke krivde … če naštejem najbolj pogoste. Strokovnjaki pravijo, da vstopi stigma v vse razsežnosti človekovega obstoja ter je lahko hujša od same bolezni. To pa slabo vpliva na življenje oseb, ki živijo s HIVom, in njihovo zdravljenje.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ožigosanost je lahko hujša od same bolezni.
Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo?
Stigma je povezana s strahom in neznanjem. (asist. Evita Leskovšek)
Vsaka diskriminacija in stigmatizacija je popolnoma nepotrebna. (prof. dr. Janez Tomažič)
Premagovanje stigme je dolgotrajen proces, vendar so premiki možni. (mag. Janja Križman Miklavčič)
Izraz stigma so prvi uporabili stari Grki. Pomenil je znamenje, madež, žig. Stigmatizacija pa je strokovni izraz, s katerim označujemo poseben odziv okolja na drugačnost, različnost. Ta drugačnost je lahko ožigosana, nezaželena oziroma stigmatizirana. Osebe s stigmo so tarča posmeha, zaničevanja, fizičnega in psihičnega nasilja; okolje jih dojema kot manjvredne.
Mag. Janja Križman Miklavčič z Ministrstva za zdravje je na nedavni okrogli mizi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, poudarila, da lahko jasna sporočila, ki izpostavljajo različne vidike okužbe z virusom HIV, preverjeno pripomorejo k zmanjšanju stigme.
Da sta diskriminacija in stigmatizacija oseb, ki živijo s HIVom, ostanek strahu iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, izpostavlja prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
Asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je na srečanju izpostavila, da ima pri premagovanju stigme pomembno vlogo predvsem izobraževanje.
Osebe, ki živijo z virusom HIV, smo obremenili s težko stigmo, ki s sabo prinaša veliko negativnih posledic: poslabša medosebne odnose, povzroča tesnobnost, depresijo, občutke krivde … če naštejem najbolj pogoste. Strokovnjaki pravijo, da vstopi stigma v vse razsežnosti človekovega obstoja ter je lahko hujša od same bolezni. To pa slabo vpliva na življenje oseb, ki živijo s HIVom, in njihovo zdravljenje.
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Neveljaven email naslov