Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ožigosanost je lahko hujša od same bolezni.
Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo?
Stigma je povezana s strahom in neznanjem. (asist. Evita Leskovšek)
Vsaka diskriminacija in stigmatizacija je popolnoma nepotrebna. (prof. dr. Janez Tomažič)
Premagovanje stigme je dolgotrajen proces, vendar so premiki možni. (mag. Janja Križman Miklavčič)
Izraz stigma so prvi uporabili stari Grki. Pomenil je znamenje, madež, žig. Stigmatizacija pa je strokovni izraz, s katerim označujemo poseben odziv okolja na drugačnost, različnost. Ta drugačnost je lahko ožigosana, nezaželena oziroma stigmatizirana. Osebe s stigmo so tarča posmeha, zaničevanja, fizičnega in psihičnega nasilja; okolje jih dojema kot manjvredne.
Mag. Janja Križman Miklavčič z Ministrstva za zdravje je na nedavni okrogli mizi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, poudarila, da lahko jasna sporočila, ki izpostavljajo različne vidike okužbe z virusom HIV, preverjeno pripomorejo k zmanjšanju stigme.
Da sta diskriminacija in stigmatizacija oseb, ki živijo s HIVom, ostanek strahu iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, izpostavlja prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
Asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je na srečanju izpostavila, da ima pri premagovanju stigme pomembno vlogo predvsem izobraževanje.
Osebe, ki živijo z virusom HIV, smo obremenili s težko stigmo, ki s sabo prinaša veliko negativnih posledic: poslabša medosebne odnose, povzroča tesnobnost, depresijo, občutke krivde … če naštejem najbolj pogoste. Strokovnjaki pravijo, da vstopi stigma v vse razsežnosti človekovega obstoja ter je lahko hujša od same bolezni. To pa slabo vpliva na življenje oseb, ki živijo s HIVom, in njihovo zdravljenje.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ožigosanost je lahko hujša od same bolezni.
Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo?
Stigma je povezana s strahom in neznanjem. (asist. Evita Leskovšek)
Vsaka diskriminacija in stigmatizacija je popolnoma nepotrebna. (prof. dr. Janez Tomažič)
Premagovanje stigme je dolgotrajen proces, vendar so premiki možni. (mag. Janja Križman Miklavčič)
Izraz stigma so prvi uporabili stari Grki. Pomenil je znamenje, madež, žig. Stigmatizacija pa je strokovni izraz, s katerim označujemo poseben odziv okolja na drugačnost, različnost. Ta drugačnost je lahko ožigosana, nezaželena oziroma stigmatizirana. Osebe s stigmo so tarča posmeha, zaničevanja, fizičnega in psihičnega nasilja; okolje jih dojema kot manjvredne.
Mag. Janja Križman Miklavčič z Ministrstva za zdravje je na nedavni okrogli mizi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, poudarila, da lahko jasna sporočila, ki izpostavljajo različne vidike okužbe z virusom HIV, preverjeno pripomorejo k zmanjšanju stigme.
Da sta diskriminacija in stigmatizacija oseb, ki živijo s HIVom, ostanek strahu iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, izpostavlja prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
Asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je na srečanju izpostavila, da ima pri premagovanju stigme pomembno vlogo predvsem izobraževanje.
Osebe, ki živijo z virusom HIV, smo obremenili s težko stigmo, ki s sabo prinaša veliko negativnih posledic: poslabša medosebne odnose, povzroča tesnobnost, depresijo, občutke krivde … če naštejem najbolj pogoste. Strokovnjaki pravijo, da vstopi stigma v vse razsežnosti človekovega obstoja ter je lahko hujša od same bolezni. To pa slabo vpliva na življenje oseb, ki živijo s HIVom, in njihovo zdravljenje.
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov