Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ožigosanost je lahko hujša od same bolezni.
Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo?
Stigma je povezana s strahom in neznanjem. (asist. Evita Leskovšek)
Vsaka diskriminacija in stigmatizacija je popolnoma nepotrebna. (prof. dr. Janez Tomažič)
Premagovanje stigme je dolgotrajen proces, vendar so premiki možni. (mag. Janja Križman Miklavčič)
Izraz stigma so prvi uporabili stari Grki. Pomenil je znamenje, madež, žig. Stigmatizacija pa je strokovni izraz, s katerim označujemo poseben odziv okolja na drugačnost, različnost. Ta drugačnost je lahko ožigosana, nezaželena oziroma stigmatizirana. Osebe s stigmo so tarča posmeha, zaničevanja, fizičnega in psihičnega nasilja; okolje jih dojema kot manjvredne.
Mag. Janja Križman Miklavčič z Ministrstva za zdravje je na nedavni okrogli mizi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, poudarila, da lahko jasna sporočila, ki izpostavljajo različne vidike okužbe z virusom HIV, preverjeno pripomorejo k zmanjšanju stigme.
Da sta diskriminacija in stigmatizacija oseb, ki živijo s HIVom, ostanek strahu iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, izpostavlja prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
Asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je na srečanju izpostavila, da ima pri premagovanju stigme pomembno vlogo predvsem izobraževanje.
Osebe, ki živijo z virusom HIV, smo obremenili s težko stigmo, ki s sabo prinaša veliko negativnih posledic: poslabša medosebne odnose, povzroča tesnobnost, depresijo, občutke krivde … če naštejem najbolj pogoste. Strokovnjaki pravijo, da vstopi stigma v vse razsežnosti človekovega obstoja ter je lahko hujša od same bolezni. To pa slabo vpliva na življenje oseb, ki živijo s HIVom, in njihovo zdravljenje.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ožigosanost je lahko hujša od same bolezni.
Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo?
Stigma je povezana s strahom in neznanjem. (asist. Evita Leskovšek)
Vsaka diskriminacija in stigmatizacija je popolnoma nepotrebna. (prof. dr. Janez Tomažič)
Premagovanje stigme je dolgotrajen proces, vendar so premiki možni. (mag. Janja Križman Miklavčič)
Izraz stigma so prvi uporabili stari Grki. Pomenil je znamenje, madež, žig. Stigmatizacija pa je strokovni izraz, s katerim označujemo poseben odziv okolja na drugačnost, različnost. Ta drugačnost je lahko ožigosana, nezaželena oziroma stigmatizirana. Osebe s stigmo so tarča posmeha, zaničevanja, fizičnega in psihičnega nasilja; okolje jih dojema kot manjvredne.
Mag. Janja Križman Miklavčič z Ministrstva za zdravje je na nedavni okrogli mizi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, poudarila, da lahko jasna sporočila, ki izpostavljajo različne vidike okužbe z virusom HIV, preverjeno pripomorejo k zmanjšanju stigme.
Da sta diskriminacija in stigmatizacija oseb, ki živijo s HIVom, ostanek strahu iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, izpostavlja prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
Asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je na srečanju izpostavila, da ima pri premagovanju stigme pomembno vlogo predvsem izobraževanje.
Osebe, ki živijo z virusom HIV, smo obremenili s težko stigmo, ki s sabo prinaša veliko negativnih posledic: poslabša medosebne odnose, povzroča tesnobnost, depresijo, občutke krivde … če naštejem najbolj pogoste. Strokovnjaki pravijo, da vstopi stigma v vse razsežnosti človekovega obstoja ter je lahko hujša od same bolezni. To pa slabo vpliva na življenje oseb, ki živijo s HIVom, in njihovo zdravljenje.
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Neveljaven email naslov