Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ožigosanost je lahko hujša od same bolezni.
Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo?
Stigma je povezana s strahom in neznanjem. (asist. Evita Leskovšek)
Vsaka diskriminacija in stigmatizacija je popolnoma nepotrebna. (prof. dr. Janez Tomažič)
Premagovanje stigme je dolgotrajen proces, vendar so premiki možni. (mag. Janja Križman Miklavčič)
Izraz stigma so prvi uporabili stari Grki. Pomenil je znamenje, madež, žig. Stigmatizacija pa je strokovni izraz, s katerim označujemo poseben odziv okolja na drugačnost, različnost. Ta drugačnost je lahko ožigosana, nezaželena oziroma stigmatizirana. Osebe s stigmo so tarča posmeha, zaničevanja, fizičnega in psihičnega nasilja; okolje jih dojema kot manjvredne.
Mag. Janja Križman Miklavčič z Ministrstva za zdravje je na nedavni okrogli mizi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, poudarila, da lahko jasna sporočila, ki izpostavljajo različne vidike okužbe z virusom HIV, preverjeno pripomorejo k zmanjšanju stigme.
Da sta diskriminacija in stigmatizacija oseb, ki živijo s HIVom, ostanek strahu iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, izpostavlja prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
Asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je na srečanju izpostavila, da ima pri premagovanju stigme pomembno vlogo predvsem izobraževanje.
Osebe, ki živijo z virusom HIV, smo obremenili s težko stigmo, ki s sabo prinaša veliko negativnih posledic: poslabša medosebne odnose, povzroča tesnobnost, depresijo, občutke krivde … če naštejem najbolj pogoste. Strokovnjaki pravijo, da vstopi stigma v vse razsežnosti človekovega obstoja ter je lahko hujša od same bolezni. To pa slabo vpliva na življenje oseb, ki živijo s HIVom, in njihovo zdravljenje.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ožigosanost je lahko hujša od same bolezni.
Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo?
Stigma je povezana s strahom in neznanjem. (asist. Evita Leskovšek)
Vsaka diskriminacija in stigmatizacija je popolnoma nepotrebna. (prof. dr. Janez Tomažič)
Premagovanje stigme je dolgotrajen proces, vendar so premiki možni. (mag. Janja Križman Miklavčič)
Izraz stigma so prvi uporabili stari Grki. Pomenil je znamenje, madež, žig. Stigmatizacija pa je strokovni izraz, s katerim označujemo poseben odziv okolja na drugačnost, različnost. Ta drugačnost je lahko ožigosana, nezaželena oziroma stigmatizirana. Osebe s stigmo so tarča posmeha, zaničevanja, fizičnega in psihičnega nasilja; okolje jih dojema kot manjvredne.
Mag. Janja Križman Miklavčič z Ministrstva za zdravje je na nedavni okrogli mizi, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, poudarila, da lahko jasna sporočila, ki izpostavljajo različne vidike okužbe z virusom HIV, preverjeno pripomorejo k zmanjšanju stigme.
Da sta diskriminacija in stigmatizacija oseb, ki živijo s HIVom, ostanek strahu iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, izpostavlja prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
Asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je na srečanju izpostavila, da ima pri premagovanju stigme pomembno vlogo predvsem izobraževanje.
Osebe, ki živijo z virusom HIV, smo obremenili s težko stigmo, ki s sabo prinaša veliko negativnih posledic: poslabša medosebne odnose, povzroča tesnobnost, depresijo, občutke krivde … če naštejem najbolj pogoste. Strokovnjaki pravijo, da vstopi stigma v vse razsežnosti človekovega obstoja ter je lahko hujša od same bolezni. To pa slabo vpliva na življenje oseb, ki živijo s HIVom, in njihovo zdravljenje.
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Neveljaven email naslov