Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mar ženska nima več moči, da bi rodila sama?

17.03.2016


Preveč razmišljanja ovira porod.

Hitrejši in lažji porod

Dr. Michel Odent že več kot 50 let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Prepričan je, da se skrivnost hitrega in nebolečega poroda skriva v fizioloških procesih, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu. Če te procese poznamo, pravi, je marsikaj jasno in lahko razumljivo.

Narava je na različne načine poskrbela za čim hitrejši in lažji porod, s čim manj zapletov. Morda je nekaterim od vas znano, da je ženska, ki rojeva sama, lahko zamaknjena in manj pozorna na dogajanje okrog sebe. Pozabi na nasvete iz knjig in tudi na manire; saj kriči, preklinja. Znane so zgodbe žensk, ki so med težkim porodom celo ugriznile babico. Vse to je znak zmanjšane aktivnosti možganske skorje oziroma neokorteksa. – dr. Odent

Na predavanju ob nedavnem obisku v Ljubljani, ena od njegovih gostiteljic je bila tudi dr. Ana Polona Mivšek z ljubljanske Zdravstvene fakultete, je dr. Odent opozoril na pomemben vpliv stresa in stresnih hormonov na mater in novorojenčka.

Z možgansko skorjo razmišljamo ter tako vplivamo na delovanje drugih delov možganov; posledično z možgansko skorjo nadziramo celo telo. Po besedah dr. Odenta pa razmišljanje porod kvečjemu ovira. Govori nam, da bi morali med porodom zmanjšati aktivnost možganske skorje oziroma neokorteksa:» Ženska ob neaktivnosti možganske skorje sama najde ugoden položaj za rojevanje. Tako je narava našla pot, zaobšla možgansko skorjo in omogočila porod. Med porodom mora torej možganska skorja mirovati. Porod se je ne tiče, saj je v domeni starejših in bolj primitivnih možganskih struktur. Ob upoštevanju tega ni težko razumeti, katere so osnovne potrebe ženske med porodom.«  

Ženske izgubljajo moč rojevanja

Dr. Michel Odent izpostavlja, da potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! Zaščita pred zunanjimi vplivi in posegi, ki zmotijo potek poroda.

foto: mesecmaj.si

Dr. Odent opozarja, da ženske izgubljajo moč rojevanja. Vzrok tiči tudi v uporabi protibolečinskih in hormonskih zdravil med porodom, pojasnjuje dr. Mivšek.

Izraza »naravni porod« nisem nikoli uporabljal. Besedi porod tudi nisem nikoli pripel nobenega pridevnika. Bolj kot promociji naravnega rojevanja se je treba posvetiti samemu porodnemu procesu. Predvsem se moramo zavedati osnovnih potreb ženske med porodom in spremeniti tisočletno kulturološko pogojevanje rojevanja. Prvi pomemben korak je, da spremenimo besedišče, ki ga uporabljamo. Zdaj namesto matere in otroka izpostavljajo pomembno vlogo nekoga tretjega; ki pomaga, vodi, podpira in usmerja porod. Mi pa potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! – dr. Odent

Porodna bolečina in vloga babice

» Da bi lahko razumeli porodno bolečino, moramo vedeti, da se proti njej telo zavaruje tudi samo,«  pojasnjuje dr. Michel Odent. V ta proces so vključeni endorfini – naravni opiati, ki nas obvarujejo pred bolečino. Prav tako pa na njeno zaznavanje vpliva tudi zmanjšana aktivnost možganske skorje. Ženske ob njenem mirovanju bolečino zaznavajo drugače. Danes se torej sprašujemo, opozarja dr. Odent, kako lahko spodbudimo te naravne mehanizme zaščite proti porodni bolečini, da bodo učinkoviti v največji možni meri – da bo porod lahek in ne bo potrebe po protibolečinskih zdravilih.

Idealno bi bilo, če bi se farmakološkemu lajšanju bolečine med porodom lahko izognili. Vendar pa jo v resničnem življenju veliko žensk potrebuje – tudi najmočnejšo epiduralno analgezijo. Pomembno vlogo pri tem imajo babice, se z dr. Odentom strinja dr. Ana Polona Mivšek.


Ultrazvok

917 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Mar ženska nima več moči, da bi rodila sama?

17.03.2016


Preveč razmišljanja ovira porod.

Hitrejši in lažji porod

Dr. Michel Odent že več kot 50 let postavlja standarde na področju poroda in rojevanja. Prepričan je, da se skrivnost hitrega in nebolečega poroda skriva v fizioloških procesih, ki med rojevanjem potekajo v ženskem telesu. Če te procese poznamo, pravi, je marsikaj jasno in lahko razumljivo.

Narava je na različne načine poskrbela za čim hitrejši in lažji porod, s čim manj zapletov. Morda je nekaterim od vas znano, da je ženska, ki rojeva sama, lahko zamaknjena in manj pozorna na dogajanje okrog sebe. Pozabi na nasvete iz knjig in tudi na manire; saj kriči, preklinja. Znane so zgodbe žensk, ki so med težkim porodom celo ugriznile babico. Vse to je znak zmanjšane aktivnosti možganske skorje oziroma neokorteksa. – dr. Odent

Na predavanju ob nedavnem obisku v Ljubljani, ena od njegovih gostiteljic je bila tudi dr. Ana Polona Mivšek z ljubljanske Zdravstvene fakultete, je dr. Odent opozoril na pomemben vpliv stresa in stresnih hormonov na mater in novorojenčka.

Z možgansko skorjo razmišljamo ter tako vplivamo na delovanje drugih delov možganov; posledično z možgansko skorjo nadziramo celo telo. Po besedah dr. Odenta pa razmišljanje porod kvečjemu ovira. Govori nam, da bi morali med porodom zmanjšati aktivnost možganske skorje oziroma neokorteksa:» Ženska ob neaktivnosti možganske skorje sama najde ugoden položaj za rojevanje. Tako je narava našla pot, zaobšla možgansko skorjo in omogočila porod. Med porodom mora torej možganska skorja mirovati. Porod se je ne tiče, saj je v domeni starejših in bolj primitivnih možganskih struktur. Ob upoštevanju tega ni težko razumeti, katere so osnovne potrebe ženske med porodom.«  

Ženske izgubljajo moč rojevanja

Dr. Michel Odent izpostavlja, da potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! Zaščita pred zunanjimi vplivi in posegi, ki zmotijo potek poroda.

foto: mesecmaj.si

Dr. Odent opozarja, da ženske izgubljajo moč rojevanja. Vzrok tiči tudi v uporabi protibolečinskih in hormonskih zdravil med porodom, pojasnjuje dr. Mivšek.

Izraza »naravni porod« nisem nikoli uporabljal. Besedi porod tudi nisem nikoli pripel nobenega pridevnika. Bolj kot promociji naravnega rojevanja se je treba posvetiti samemu porodnemu procesu. Predvsem se moramo zavedati osnovnih potreb ženske med porodom in spremeniti tisočletno kulturološko pogojevanje rojevanja. Prvi pomemben korak je, da spremenimo besedišče, ki ga uporabljamo. Zdaj namesto matere in otroka izpostavljajo pomembno vlogo nekoga tretjega; ki pomaga, vodi, podpira in usmerja porod. Mi pa potrebujemo nove izraze, ki bodo sledili fiziologiji rojevanja. Ključna beseda je danes zaščita! – dr. Odent

Porodna bolečina in vloga babice

» Da bi lahko razumeli porodno bolečino, moramo vedeti, da se proti njej telo zavaruje tudi samo,«  pojasnjuje dr. Michel Odent. V ta proces so vključeni endorfini – naravni opiati, ki nas obvarujejo pred bolečino. Prav tako pa na njeno zaznavanje vpliva tudi zmanjšana aktivnost možganske skorje. Ženske ob njenem mirovanju bolečino zaznavajo drugače. Danes se torej sprašujemo, opozarja dr. Odent, kako lahko spodbudimo te naravne mehanizme zaščite proti porodni bolečini, da bodo učinkoviti v največji možni meri – da bo porod lahek in ne bo potrebe po protibolečinskih zdravilih.

Idealno bi bilo, če bi se farmakološkemu lajšanju bolečine med porodom lahko izognili. Vendar pa jo v resničnem življenju veliko žensk potrebuje – tudi najmočnejšo epiduralno analgezijo. Pomembno vlogo pri tem imajo babice, se z dr. Odentom strinja dr. Ana Polona Mivšek.


20.08.2015

Zdravstvene tegobe po petdesetem

Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov, nas je zanimalo v tokratni oddaji Ultrazvok. Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke. Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Katere zdravstvene tegobe in bolezni so še pogostejše? V čem slovenski petdesetletniki odstopajo od evropskega povprečja in katere so njihove razvade? Kakšna je pričakovana življenjska doba? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: RosmarieVoegtli/ Flickr, cc


13.08.2015

Spodbudne novosti pri zdravljenju malignega melanoma

Hiter napredek medicine omogoča uspešnejše zdravljenje tudi težje ozdravljivih obolenj. Spodbudne novice tokrat prihajajo z ljubljanskega Onkološkega inštituta. Tamkajšnji strokovnjaki opažajo, da so nova biološka zdravila pomembno izboljšala zdravljenje bolnikov z malignim melanomom. Tega se še vedno drži sloves najbolj nevarnega kožnega raka, za katerim v Sloveniji letno zboli kar okoli petsto ljudi. Dobrih novic pa še ni konec. Precej upanja vzbujata še dve novosti – nova kombinirana terapija malignega melanoma in njegovo zdravljenje z uporabo posebnega cepiva. Več podrobnosti vam v oddaji Ultrazvok razkriva onkologinja prof. dr. Janja Ocvirk. Z njo se je pogovarjal Iztok Kônc. Foto: University if Michigan School of Natural Resources & Environment/ Flickr, cc


06.08.2015

Križi in težave s pogačico

Bolečine v kolenu so pogost razlog za obisk zdravnika. »Kar vsakega drugega pacienta boli v prednjem delu kolena,« opaža specialist ortoped mag. Zmago Krajnc iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Vzrok za značilno topo bolečino je lahko poškodba pogačice, ki je največja sezamoidna kost v človeškem telesu. In najpogostejša vprašanja za zdravnika? … Kakšna je vloga pogačice v kolenu? Kako pride do poškodbe? Kateri gibi so za pogačico najbolj kritični? Kako se lahko znebimo bolečine? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: MikkoKoponen/ Flickr,cc


30.07.2015

UV žarki in zdravila

Ultravijolični sončni žarki lahko naredijo veliko škode. Da vzpodbudijo poškodbe in staranje kože ter v najhujšem primeru celo nastanek raka, smo povedali že večkrat. Tokrat pa vas seznanjamo, kako lahko zaradi UV žarkov nekatera zdravila povzročijo preobčutljivost kože na sonce. Gre za določena protivnetna in protibolečinska zdravila, nekatere antibiotike, nekatera zdravila za zdravljenje depresije, znižanje krvnega tlaka in tudi nekatere hormonske kontracepcijske tabletke. Iztok Konc se je pogovarjal z mag. Nino Pisk z Gorenjskih lekarn, ki nam bo problem podrobneje predstavila v oddaji Ultrazvok. Foto: LimaAndruška/ Flickr,cc


23.07.2015

Prva izbira naj bo voda

Ob hudi vročini se veliko potimo in izgubljamo tekočino. Najbolj učinkovit mehanizem, ki nas obvaruje pred dehidracijo, je žeja. »Žejo najučinkoviteje pogasimo s hladno vodo,« pravi doc. dr. Miha Arnól z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Koliko tekočine pa bi morali popiti? Kako se odžejamo z izotoničnimi napitki? Ali lahko preveč tekočine obremeni ledvice? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Foto: CindiSniderRe/ Flickr, cc


16.07.2015

Alergijski kontaktni dermatitis

Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež. Taka reakcija kože nas včasih doleti povsem nepričakovano. Pojavi se namreč ob stiku s snovmi, ki drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Krivca lahko iščemo v kemikalijah, ki so v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki, v kovinah, iz katerih izdelujejo nakit; alergen je lahko celo skrit v barvi začasne tetovaže. Diagnoza: alergijski kontaktni dermatitis. Zdravnik: prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. In oddaja Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Floreana/ WikimediaCommons, cc


09.07.2015

Zavestno prehranjevanje

Ljudje imamo do hrane različen odnos. Nekateri kuhajo, jejo in ob tem uživajo. Spet druge pa njihov odnos do hrane obremenjuje, jih ovira in je vir nezadovoljstva. Lahko tudi ogroža njihovo zdravje. Potrebna je sprememba. Kdaj jemo, kako, koliko jemo … zakaj jemo? Del stroke je začel govoriti o tako imenovanem zavestnem prehranjevanju. »Gre za ozaveščanje našega procesa prehranjevanja z namenom zdravja,« pravi psihologinja Mojca Majerle. Zavestno prehranjevanje zmanjšuje prenajedanje in tudi druge načine prehranjevanja, ki so na dolgi rok lahko škodljivi. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: AmberleiHellewell/ Flickr, cc


02.07.2015

Boleča ahilova tetiva

Poškodbe Ahilove tetive so pogoste spremljevalke profesionalnih in rekreativnih športnikov. Močna kita na spodnjem delu noge je zelo obremenjena pri teku in nekaterih drugih atletskih disciplinah ter tudi pri številnih ekipnih športih. Na poškodbo Ahilove tetive nas opozori bolečina. Sprva jo čutimo pred ogrevanjem, kasneje ves čas športne aktivnosti, nato pa ne izgine niti med mirovanjem. V oddaji Ultrazvok bo prof. dr. Andrej Čretnik iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pojasnil vzroke za nastanek poškodbe Ahilove tetive, načine zdravljenja in svetoval, kako se poškodbi lahko izognemo. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: AnthonyTheobald/ Flickr, cc


25.06.2015

S slovenskim znanjem nad revmatoidni artritis, astmo ...

Slovenski raziskovalci so razvozlali eno od poti vnetnega procesa pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Obetajo si, da bo odkritje omogočilo razvoj novih načinov zdravljenja le tega. Še več – poseglo naj bi tudi na področje zdravljenja astme, ateroskleroze, rakavih obolenj in nevropatske bolečine, katerih skupni imenovalec je tleč vnetni proces in imunski odziv nanj. Strokovni članek o pomembnem odkritju slovenskih strokovnjakov je bil prejšnji teden objavljen v ugledni znanstveni reviji Science Signaling. O poteku in rezultatih študije ter obetih za naprej se je z raziskovalci dr. Ivo Hafner Bratkovič, dr. Simonom Horvatom in dr. Romanom Jeralo na Kemijskem inštitutu pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kemijski inštitut


18.06.2015

Najpogostejša kronična okužba

Kar vsak četrti prebivalec Slovenije je okužen z bakterijo Helicobacter Pylori, ocenjujejo strokovnjaki. Čeprav okužba sega že v otroštvo, pa večina zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Pri vseh pa ni tako. Dvajsetim odstotkom ljudi lahko okužba s Helicobacter Pylori povzroči rano na želodcu ali dvanajstniku, kronični gastritis ali rak na želodcu. Kako se z bakterijo Helicobacter Pylori okužimo? Kakšni so znaki in simptomi okužbe? S katerimi testi jo lahko dokažemo? In kakšno je zdravljenje? Vprašanja za zdravnico Barbaro Sodin iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: PennState/ Flickr, cc


11.06.2015

Stop za amalgam!?

Vprašanje, kako nevarne za zdravje so amalgamske zobne zalivke, se vedno pogosteje sliši v javnosti. Sprožajo ga raziskave o škodljivih učinkih živega srebra, ki je pomembna sestavina tako imenovanih črnih plomb. Utemeljen odgovor o primernosti amalgamskih zalivk želijo tudi zobozdravniki. Skupina strokovnjakov, ki svetuje Evropski komisiji, je zato pregledala obsežno znanstveno literaturo o živem srebru in amalgamu. Iskali so verodostojne dokaze o povezavi med amalgamskimi zalivkami in srčno-žilnimi, ledvičnimi ter nevrološkimi obolenji. Kaj so ugotovili? Ali so črne zalivke varne? Ali bi jih morali zamenjati z belimi? Njihove odgovore bo v oddaji Ultrazvok predstavil prof. dr. Matjaž Rode. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Rob!/ Flickr, cc


04.06.2015

Revmatoidni artritis ostaja v središču zanimanja raziskovalcev

Revmatoidni artritis je avtoimunska vnetna bolezen, ki najbolj prizadene sklepe, lahko pa tudi oči, ledvice, srce in pljuča. Zboli lahko vsak, od otrok do starejših, prvič pa se običajno pojavi v starosti od 30 do 55 let. S sodobnimi zdravili lahko zdravniki vnetni proces umirijo in preprečijo njegovo napredovanje. Revmatoidni artritis je predmet številnih raziskav. O tem v oddaji Ultrazvok z dvema vrhunskima strokovnjakoma. Iztok Konc je pred mikrofon povabil dr. J?rga Windischa iz farmacevtske družbe Sandoz in prof. dr. Boruta Božiča s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: TimHamilton/ Flickr, cc


28.05.2015

Rak požiralnika - redek, a težko ozdravljiv

Kljub vsem sodobnim metodam je rak požiralnika še vedno težko ozdravljiv in največkrat nima dobre prognoze. Da bi uspeh zdravljenja izboljšali, so zdravniki na Onkološkem inštitutu pregledali in ocenili postopke ter rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika. Zaključke raziskave, ki bodo zdravstvenim delavcem v pomoč pri nadaljnjem delu, bo v oddaji Ultrazvok predstavil mag. Franc Anderlúh. Iztoku Koncu je v pogovoru posredoval podatke, ki vlivajo optimizem, in tudi druge, ki ne obetajo nič dobrega. Foto: NachoRascon/ Flickr,cc


21.05.2015

Včasih predpisovali trda ležišča, danes se morajo ta čim bolj prilegati

Kako spimo, vpliva na naše počutje in zdravje. Če so včasih spali na senu, je danes na voljo široka paleta najrazličnejših ležišč. Kako izbrati, da bo ležišče najprimernejše, katere težave lahko nastanejo zaradi tega in ali lahko napačna izbira povzroča trajno okvaro hrbtenice? O tem v oddaji Ultrazvok iz terenskega studia v Šentrupertu. Naš gost bo ortoped prof. dr. Janko Popovič.


14.05.2015

Prirojena okvara sečnice pri dečkih

V Sloveniji se vsako leto rodi približno šestdeset dečkov s prirojeno okvaro sečnice, strokovno poimenovano hipospadija. Zunanje ustje sečnice ni na vrhu glavice penisa, temveč nižje proti mošnji. Dečki zato težje urinirajo, še več težav pa nastopi v obdobju odraščanja in kasneje v življenju. Rešitev je v pravočasnem kirurškem posegu. V Sloveniji največ otrok s hipospadijo operirajo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Urolog Robert Kordič bo v oddaji Ultrazvok med drugim pojasnil možne vzroke za nastanek hipospadije in opisal kirurški poseg. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: KennyLouie/ WikimediaCommonc, cc


07.05.2015

(Ne)boleče zdravljenje zobnih korenin

Kadar zobna gniloba prodre globoko v zobno korenino, je za ohranitev zoba najboljše sodobno endodontsko zdravljenje. Zobozdravniki iz koreninskih kanalov odstranijo vneto ali odmrlo zobno pulpo in rešijo zob. Čeprav je poseg z uporabo sodobnih tehnik in lokalne anestezije največkrat povsem neboleč, pa je za paciente kljub temu še vedno sinonim za bolečino. »Zakaj endodontsko zdravljenje zobnih korenin lahko boli?« se je na nedavnem srečanju zobozdravnikov na Bledu vprašal zobozdravnik Rok Jurič. To je vsekakor vprašanje, ki si zasluži odgovor tudi v oddaji Ultrazvok. Pripravil jo je Iztok Konc. Foto: PeriApex/ Flickr, cc


30.04.2015

Debelost in telesna neaktivnost ogrožata koronarne bolnike

Podatek, da v Sloveniji na leto zaradi srčnega infarkta umre kar 1.400 ljudi manj kot še pred dvajsetimi leti, je razveseljiv. Zasluga gre preventivnim akcijam in urejenosti zdravstvenega sistema, ki omogoča dostopnost ustreznih kirurških posegov ter najboljših zdravil. Zato toliko bolj bodejo v oči rezultati evropske študije, ki kažejo na ne najbolj zdrav življenjski slog koronarnih bolnikov pri nas. V primerjavi z bolniki iz drugih držav so namreč slovenski med najbolj telesno neaktivnimi, veliko več jih ima neurejeno sladkorno bolezen, po debelosti pa med šestindvajsetimi državami zasedajo neslavno drugo mesto. Zaskrbljujoče številke sta za oddajo Ultrazvok podrobneje pregledala doc. dr. Borut Jug in Iztok Konc. Foto: Morgan/Flickr,cc


30.04.2015

Debelost in telesna neaktivnost ogrožata koronarne bolnike

Podatek, da v Sloveniji na leto zaradi srčnega infarkta umre kar 1.400 ljudi manj kot še pred dvajsetimi leti, je razveseljiv. Zasluga gre preventivnim akcijam in urejenosti zdravstvenega sistema, ki omogoča dostopnost ustreznih kirurških posegov ter najboljših zdravil. Zato toliko bolj bodejo v oči rezultati evropske študije, ki kažejo na ne najbolj zdrav življenjski slog koronarnih bolnikov pri nas. V primerjavi z bolniki iz drugih držav so namreč slovenski med najbolj telesno neaktivnimi, veliko več jih ima neurejeno sladkorno bolezen, po debelosti pa med šestindvajsetimi državami zasedajo neslavno drugo mesto. Zaskrbljujoče številke sta za oddajo Ultrazvok podrobneje pregledala doc. dr. Borut Jug in Iztok Konc. Foto: Morgan/Flickr,cc


23.04.2015

Kolesarstvo kot vzrok težav z erekcijo?

V strokovni reviji Zdravniški Vestnik je pozornost vzbudil članek z naslovom Kolesarstvo in erektilna disfunkcija. V njem je zdravnica Ina Šibli zapisala, da v zadnjem času vzbujajo skrb raziskave, ki kažejo, da kolesarjenje – rekreativno ali športno – lahko pri mlajših moških povzroči težave z erekcijo. Razlog še ni povsem znan in pojasnjen. Zdravniki pa domnevajo, da tiči v mehanskem draženju žil in živcev, ki prehranjujejo in oživčujejo penis. Krivca iščejo v obliki kolesarskih sedežev in tudi v položaju kolesarjev na kolesu. Z Ino Šibli se je za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ Knackarsche


16.04.2015

Najsodobnejši rentgen v Sloveniji

V Kliniki na Golniku so dobili nov rentgenski aparat, ki je najsodobnejši v Sloveniji. Vrhunska strojna in programska oprema je velika pridobitev za bolnike, kot tudi za radiološke inženirje in radiologe. Naprava omogoča hitro in bolj natančno slikanje tkiv ter delov telesa; odmerek sevanja, ki ga prejmejo pacienti, pa je bistveno nižji. Novo pridobitev Oddelka za radiologijo Klinike Golnik bo za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, predstavil prim. Rok Cesar. Ob tem je odgovoril tudi na vprašanja o smotrnosti in varnosti rentgenskega slikanja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Jana Bogdanovski, Klinika Golnik


Stran 25 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov