Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvajset let po bolezni norih krav
Morda za Creutzfeldt-Jakobovo bolezen (CJB) ne bi slišali nikoli, če ne bi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji izbruhnila bolezen norih krav. Epidemiji, ki se je razširila med živalmi, so sledili tudi posamezni primeri pri ljudeh. V spominu so še žive podobe umirajočih mladih bolnikov, priklenjenih na postelje. Tako kot Alzheimerjeva in Parkinsonova tudi Creutzfeldt-Jakobova bolezen prizadene človekove možgane, pojasnjuje nevropatologinja prof. dr. Mara Popović iz Medicinske fakultete v Ljubljani.
Prvi znaki in simptomi obolenja kažejo na hitro slabšanje umskih sposobnosti. Ko bolezen napreduje, se pojavijo še motnje vida, vrtoglavica in mišični krči. Bolnik se ne odziva, ne more govoriti, je oslabel in nepokreten. Bolezen se hitro slabša. Smrt nastopi v 6 mesecih od pojava prvih simptomov.
Poznamo štiri oblike Creutzfeldt- Jakobove bolezni. Najpogostejša je sporadična, sledijo ji genetska, iatrogena in nova oziroma variantna oblika. Dr. Popović vodi strokovno skupino za nadzor Creutzfeldt-Jakobove bolezni v Sloveniji. Podatki kažejo, da zaradi sporadične oblike obolenja pri nas zboli do 7 ljudi na leto. Obolenje povzročajo prioni. To so beljakovinski delci, ki se lahko razmnožujejo in kopičijo v možganih. Zakaj je temu tako, pri sporadični obliki obolenja še vedno ni jasno.
Strokovnjakinja iz Medicinske fakultete v Ljubljani pravi, da so raziskovalci s številnimi dokazi potrdili povezavo med boleznijo norih krav (BSE – bovino spongiformno encefalopatijo) in novo oziroma variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni. Tako pri obolelih živalih kot pri ljudeh so v možganskem tkivu našli istega povzročitelja. To je kužni beljakovinski delec poimenovan prion.
Do danes je za variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni po svetu zbolelo približno 210 ljudi. Največ – 170 – v Veliki Britaniji. Z ustreznimi ukrepi so pred dvajsetimi leti ustavili širjenje bolezni med govedom in preprečili nove okužbe med ljudmi. V Sloveniji ni zbolel nihče.
Čeprav redka, pa je Creutzfeldt-Jakobova bolezen predmet številnih raziskav. Nova spoznanja prispevajo k boljšemu razumevanju prionskih in nevrodegenerativnih obolenj; kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Ti dve pa zahtevata še veliko večji davek.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Dvajset let po bolezni norih krav
Morda za Creutzfeldt-Jakobovo bolezen (CJB) ne bi slišali nikoli, če ne bi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji izbruhnila bolezen norih krav. Epidemiji, ki se je razširila med živalmi, so sledili tudi posamezni primeri pri ljudeh. V spominu so še žive podobe umirajočih mladih bolnikov, priklenjenih na postelje. Tako kot Alzheimerjeva in Parkinsonova tudi Creutzfeldt-Jakobova bolezen prizadene človekove možgane, pojasnjuje nevropatologinja prof. dr. Mara Popović iz Medicinske fakultete v Ljubljani.
Prvi znaki in simptomi obolenja kažejo na hitro slabšanje umskih sposobnosti. Ko bolezen napreduje, se pojavijo še motnje vida, vrtoglavica in mišični krči. Bolnik se ne odziva, ne more govoriti, je oslabel in nepokreten. Bolezen se hitro slabša. Smrt nastopi v 6 mesecih od pojava prvih simptomov.
Poznamo štiri oblike Creutzfeldt- Jakobove bolezni. Najpogostejša je sporadična, sledijo ji genetska, iatrogena in nova oziroma variantna oblika. Dr. Popović vodi strokovno skupino za nadzor Creutzfeldt-Jakobove bolezni v Sloveniji. Podatki kažejo, da zaradi sporadične oblike obolenja pri nas zboli do 7 ljudi na leto. Obolenje povzročajo prioni. To so beljakovinski delci, ki se lahko razmnožujejo in kopičijo v možganih. Zakaj je temu tako, pri sporadični obliki obolenja še vedno ni jasno.
Strokovnjakinja iz Medicinske fakultete v Ljubljani pravi, da so raziskovalci s številnimi dokazi potrdili povezavo med boleznijo norih krav (BSE – bovino spongiformno encefalopatijo) in novo oziroma variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni. Tako pri obolelih živalih kot pri ljudeh so v možganskem tkivu našli istega povzročitelja. To je kužni beljakovinski delec poimenovan prion.
Do danes je za variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni po svetu zbolelo približno 210 ljudi. Največ – 170 – v Veliki Britaniji. Z ustreznimi ukrepi so pred dvajsetimi leti ustavili širjenje bolezni med govedom in preprečili nove okužbe med ljudmi. V Sloveniji ni zbolel nihče.
Čeprav redka, pa je Creutzfeldt-Jakobova bolezen predmet številnih raziskav. Nova spoznanja prispevajo k boljšemu razumevanju prionskih in nevrodegenerativnih obolenj; kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Ti dve pa zahtevata še veliko večji davek.
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Neveljaven email naslov