Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvajset let po bolezni norih krav
Morda za Creutzfeldt-Jakobovo bolezen (CJB) ne bi slišali nikoli, če ne bi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji izbruhnila bolezen norih krav. Epidemiji, ki se je razširila med živalmi, so sledili tudi posamezni primeri pri ljudeh. V spominu so še žive podobe umirajočih mladih bolnikov, priklenjenih na postelje. Tako kot Alzheimerjeva in Parkinsonova tudi Creutzfeldt-Jakobova bolezen prizadene človekove možgane, pojasnjuje nevropatologinja prof. dr. Mara Popović iz Medicinske fakultete v Ljubljani.
Prvi znaki in simptomi obolenja kažejo na hitro slabšanje umskih sposobnosti. Ko bolezen napreduje, se pojavijo še motnje vida, vrtoglavica in mišični krči. Bolnik se ne odziva, ne more govoriti, je oslabel in nepokreten. Bolezen se hitro slabša. Smrt nastopi v 6 mesecih od pojava prvih simptomov.
Poznamo štiri oblike Creutzfeldt- Jakobove bolezni. Najpogostejša je sporadična, sledijo ji genetska, iatrogena in nova oziroma variantna oblika. Dr. Popović vodi strokovno skupino za nadzor Creutzfeldt-Jakobove bolezni v Sloveniji. Podatki kažejo, da zaradi sporadične oblike obolenja pri nas zboli do 7 ljudi na leto. Obolenje povzročajo prioni. To so beljakovinski delci, ki se lahko razmnožujejo in kopičijo v možganih. Zakaj je temu tako, pri sporadični obliki obolenja še vedno ni jasno.
Strokovnjakinja iz Medicinske fakultete v Ljubljani pravi, da so raziskovalci s številnimi dokazi potrdili povezavo med boleznijo norih krav (BSE – bovino spongiformno encefalopatijo) in novo oziroma variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni. Tako pri obolelih živalih kot pri ljudeh so v možganskem tkivu našli istega povzročitelja. To je kužni beljakovinski delec poimenovan prion.
Do danes je za variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni po svetu zbolelo približno 210 ljudi. Največ – 170 – v Veliki Britaniji. Z ustreznimi ukrepi so pred dvajsetimi leti ustavili širjenje bolezni med govedom in preprečili nove okužbe med ljudmi. V Sloveniji ni zbolel nihče.
Čeprav redka, pa je Creutzfeldt-Jakobova bolezen predmet številnih raziskav. Nova spoznanja prispevajo k boljšemu razumevanju prionskih in nevrodegenerativnih obolenj; kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Ti dve pa zahtevata še veliko večji davek.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Dvajset let po bolezni norih krav
Morda za Creutzfeldt-Jakobovo bolezen (CJB) ne bi slišali nikoli, če ne bi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji izbruhnila bolezen norih krav. Epidemiji, ki se je razširila med živalmi, so sledili tudi posamezni primeri pri ljudeh. V spominu so še žive podobe umirajočih mladih bolnikov, priklenjenih na postelje. Tako kot Alzheimerjeva in Parkinsonova tudi Creutzfeldt-Jakobova bolezen prizadene človekove možgane, pojasnjuje nevropatologinja prof. dr. Mara Popović iz Medicinske fakultete v Ljubljani.
Prvi znaki in simptomi obolenja kažejo na hitro slabšanje umskih sposobnosti. Ko bolezen napreduje, se pojavijo še motnje vida, vrtoglavica in mišični krči. Bolnik se ne odziva, ne more govoriti, je oslabel in nepokreten. Bolezen se hitro slabša. Smrt nastopi v 6 mesecih od pojava prvih simptomov.
Poznamo štiri oblike Creutzfeldt- Jakobove bolezni. Najpogostejša je sporadična, sledijo ji genetska, iatrogena in nova oziroma variantna oblika. Dr. Popović vodi strokovno skupino za nadzor Creutzfeldt-Jakobove bolezni v Sloveniji. Podatki kažejo, da zaradi sporadične oblike obolenja pri nas zboli do 7 ljudi na leto. Obolenje povzročajo prioni. To so beljakovinski delci, ki se lahko razmnožujejo in kopičijo v možganih. Zakaj je temu tako, pri sporadični obliki obolenja še vedno ni jasno.
Strokovnjakinja iz Medicinske fakultete v Ljubljani pravi, da so raziskovalci s številnimi dokazi potrdili povezavo med boleznijo norih krav (BSE – bovino spongiformno encefalopatijo) in novo oziroma variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni. Tako pri obolelih živalih kot pri ljudeh so v možganskem tkivu našli istega povzročitelja. To je kužni beljakovinski delec poimenovan prion.
Do danes je za variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni po svetu zbolelo približno 210 ljudi. Največ – 170 – v Veliki Britaniji. Z ustreznimi ukrepi so pred dvajsetimi leti ustavili širjenje bolezni med govedom in preprečili nove okužbe med ljudmi. V Sloveniji ni zbolel nihče.
Čeprav redka, pa je Creutzfeldt-Jakobova bolezen predmet številnih raziskav. Nova spoznanja prispevajo k boljšemu razumevanju prionskih in nevrodegenerativnih obolenj; kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Ti dve pa zahtevata še veliko večji davek.
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Neveljaven email naslov