Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvajset let po bolezni norih krav
Morda za Creutzfeldt-Jakobovo bolezen (CJB) ne bi slišali nikoli, če ne bi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji izbruhnila bolezen norih krav. Epidemiji, ki se je razširila med živalmi, so sledili tudi posamezni primeri pri ljudeh. V spominu so še žive podobe umirajočih mladih bolnikov, priklenjenih na postelje. Tako kot Alzheimerjeva in Parkinsonova tudi Creutzfeldt-Jakobova bolezen prizadene človekove možgane, pojasnjuje nevropatologinja prof. dr. Mara Popović iz Medicinske fakultete v Ljubljani.
Prvi znaki in simptomi obolenja kažejo na hitro slabšanje umskih sposobnosti. Ko bolezen napreduje, se pojavijo še motnje vida, vrtoglavica in mišični krči. Bolnik se ne odziva, ne more govoriti, je oslabel in nepokreten. Bolezen se hitro slabša. Smrt nastopi v 6 mesecih od pojava prvih simptomov.
Poznamo štiri oblike Creutzfeldt- Jakobove bolezni. Najpogostejša je sporadična, sledijo ji genetska, iatrogena in nova oziroma variantna oblika. Dr. Popović vodi strokovno skupino za nadzor Creutzfeldt-Jakobove bolezni v Sloveniji. Podatki kažejo, da zaradi sporadične oblike obolenja pri nas zboli do 7 ljudi na leto. Obolenje povzročajo prioni. To so beljakovinski delci, ki se lahko razmnožujejo in kopičijo v možganih. Zakaj je temu tako, pri sporadični obliki obolenja še vedno ni jasno.
Strokovnjakinja iz Medicinske fakultete v Ljubljani pravi, da so raziskovalci s številnimi dokazi potrdili povezavo med boleznijo norih krav (BSE – bovino spongiformno encefalopatijo) in novo oziroma variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni. Tako pri obolelih živalih kot pri ljudeh so v možganskem tkivu našli istega povzročitelja. To je kužni beljakovinski delec poimenovan prion.
Do danes je za variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni po svetu zbolelo približno 210 ljudi. Največ – 170 – v Veliki Britaniji. Z ustreznimi ukrepi so pred dvajsetimi leti ustavili širjenje bolezni med govedom in preprečili nove okužbe med ljudmi. V Sloveniji ni zbolel nihče.
Čeprav redka, pa je Creutzfeldt-Jakobova bolezen predmet številnih raziskav. Nova spoznanja prispevajo k boljšemu razumevanju prionskih in nevrodegenerativnih obolenj; kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Ti dve pa zahtevata še veliko večji davek.
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Dvajset let po bolezni norih krav
Morda za Creutzfeldt-Jakobovo bolezen (CJB) ne bi slišali nikoli, če ne bi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji izbruhnila bolezen norih krav. Epidemiji, ki se je razširila med živalmi, so sledili tudi posamezni primeri pri ljudeh. V spominu so še žive podobe umirajočih mladih bolnikov, priklenjenih na postelje. Tako kot Alzheimerjeva in Parkinsonova tudi Creutzfeldt-Jakobova bolezen prizadene človekove možgane, pojasnjuje nevropatologinja prof. dr. Mara Popović iz Medicinske fakultete v Ljubljani.
Prvi znaki in simptomi obolenja kažejo na hitro slabšanje umskih sposobnosti. Ko bolezen napreduje, se pojavijo še motnje vida, vrtoglavica in mišični krči. Bolnik se ne odziva, ne more govoriti, je oslabel in nepokreten. Bolezen se hitro slabša. Smrt nastopi v 6 mesecih od pojava prvih simptomov.
Poznamo štiri oblike Creutzfeldt- Jakobove bolezni. Najpogostejša je sporadična, sledijo ji genetska, iatrogena in nova oziroma variantna oblika. Dr. Popović vodi strokovno skupino za nadzor Creutzfeldt-Jakobove bolezni v Sloveniji. Podatki kažejo, da zaradi sporadične oblike obolenja pri nas zboli do 7 ljudi na leto. Obolenje povzročajo prioni. To so beljakovinski delci, ki se lahko razmnožujejo in kopičijo v možganih. Zakaj je temu tako, pri sporadični obliki obolenja še vedno ni jasno.
Strokovnjakinja iz Medicinske fakultete v Ljubljani pravi, da so raziskovalci s številnimi dokazi potrdili povezavo med boleznijo norih krav (BSE – bovino spongiformno encefalopatijo) in novo oziroma variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni. Tako pri obolelih živalih kot pri ljudeh so v možganskem tkivu našli istega povzročitelja. To je kužni beljakovinski delec poimenovan prion.
Do danes je za variantno obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni po svetu zbolelo približno 210 ljudi. Največ – 170 – v Veliki Britaniji. Z ustreznimi ukrepi so pred dvajsetimi leti ustavili širjenje bolezni med govedom in preprečili nove okužbe med ljudmi. V Sloveniji ni zbolel nihče.
Čeprav redka, pa je Creutzfeldt-Jakobova bolezen predmet številnih raziskav. Nova spoznanja prispevajo k boljšemu razumevanju prionskih in nevrodegenerativnih obolenj; kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Ti dve pa zahtevata še veliko večji davek.
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.
Neveljaven email naslov