Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dela nikoli ne zmanjka, počitek se odlaga, telo prej ali slej ne zmore več. Kako prepoznati in spremeniti uničujoče življenjske vzorce?
Moram. Še to. Pa še to. Mudi se. Samo na meni je vse. Ni dovolj dobro. Nikoli ni popolno. Marsikoga v hitrem tempu sodobnega načina življenja vsak dan obhajajo te misli. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi … Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje, obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti?
Znanje o izgorelosti je razpršeno po različnih področjih od psihologije dela do osebne medicine, psihiatrije, psihoterapije, o osebnih izkušnjah pišejo posameznice in posamezniki. Prav zato je izgorelost težko prepoznati in se tako z njo uspešno spopasti. Zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina v knjigi Izgorelost (Mladinska knjiga) pojasnjuje, da izgorelost oziroma »burnout« ni več povezana le s poklicnimi preobremenitvami, ampak se povezuje z drugimi področji človekovega življenja.
“V tem tisočletju se je razširila na vsa področja, tudi s pojavom družbenih omrežij in tudi s pojavom te nenehne gonje po profitu in po ekonomski rasti. Cela družba je prešla v tempo, ki je precej hitrejši kot v prejšnjih dekadah. Stalno moramo biti vsepovsod prisotni, dosegljivi, veseli, izkoriščati življenje, delati čim boljše, kar potem popolnoma na drugo mesto postavlja posameznika in njegov stik s sočlovekom, od koder zdravje izvira.”
V izgorelost vodi dolgotrajen stres. Telesa se na stresne položaje odzivajo na različne načine, ko pa začnejo z bolezenskimi znaki sporočati, da je stresa preveč, bi to moral biti znak za alarm. Težave se začnejo tam, kjer je telo najšibkejše (kar je genetsko pogojeno), ali pa tam, kjer je najbolj izpostavljeno. Začetni znaki so utrujenost, cinizem, nezadovoljstvo, vzkipljivost, težave s koncentracijo, nespečnost, želja po slani ali sladki hrani in zato pogosto tudi težave s težo, neznačilne bolečine ali alergije. Tina Bončina pojasnjuje, da v vsakem primeru čutimo posledice teh začetkov vse življenje. Lahko so pozitivne, če jih prepoznamo kmalu in spremenimo naš način življenja, lahko pa so negativne, če se razvije kronična bolezen.
“Kljub kronični bolezni lahko zaživite kakovostno, ampak ne bo več isto kot prej. Tisto, kar je bilo prej, je pripeljalo do bolezni. Zato je prav, da se poslovi.”
Izgorelost je bolezen, ki traja nekaj let. Ko jo prebolimo, smo spet zdravi. Med zdravljenjem moramo paziti na količino in način dela, na prehrano in gibanje, na škodljive miselne in vedenjske vzorce in predvsem na odnose. Počasi se navadimo na nov način življenja, ga ponotranjimo in ko o vsem tem ne razmišljamo več, smo zdravi.
917 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Dela nikoli ne zmanjka, počitek se odlaga, telo prej ali slej ne zmore več. Kako prepoznati in spremeniti uničujoče življenjske vzorce?
Moram. Še to. Pa še to. Mudi se. Samo na meni je vse. Ni dovolj dobro. Nikoli ni popolno. Marsikoga v hitrem tempu sodobnega načina življenja vsak dan obhajajo te misli. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi … Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje, obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti?
Znanje o izgorelosti je razpršeno po različnih področjih od psihologije dela do osebne medicine, psihiatrije, psihoterapije, o osebnih izkušnjah pišejo posameznice in posamezniki. Prav zato je izgorelost težko prepoznati in se tako z njo uspešno spopasti. Zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina v knjigi Izgorelost (Mladinska knjiga) pojasnjuje, da izgorelost oziroma »burnout« ni več povezana le s poklicnimi preobremenitvami, ampak se povezuje z drugimi področji človekovega življenja.
“V tem tisočletju se je razširila na vsa področja, tudi s pojavom družbenih omrežij in tudi s pojavom te nenehne gonje po profitu in po ekonomski rasti. Cela družba je prešla v tempo, ki je precej hitrejši kot v prejšnjih dekadah. Stalno moramo biti vsepovsod prisotni, dosegljivi, veseli, izkoriščati življenje, delati čim boljše, kar potem popolnoma na drugo mesto postavlja posameznika in njegov stik s sočlovekom, od koder zdravje izvira.”
V izgorelost vodi dolgotrajen stres. Telesa se na stresne položaje odzivajo na različne načine, ko pa začnejo z bolezenskimi znaki sporočati, da je stresa preveč, bi to moral biti znak za alarm. Težave se začnejo tam, kjer je telo najšibkejše (kar je genetsko pogojeno), ali pa tam, kjer je najbolj izpostavljeno. Začetni znaki so utrujenost, cinizem, nezadovoljstvo, vzkipljivost, težave s koncentracijo, nespečnost, želja po slani ali sladki hrani in zato pogosto tudi težave s težo, neznačilne bolečine ali alergije. Tina Bončina pojasnjuje, da v vsakem primeru čutimo posledice teh začetkov vse življenje. Lahko so pozitivne, če jih prepoznamo kmalu in spremenimo naš način življenja, lahko pa so negativne, če se razvije kronična bolezen.
“Kljub kronični bolezni lahko zaživite kakovostno, ampak ne bo več isto kot prej. Tisto, kar je bilo prej, je pripeljalo do bolezni. Zato je prav, da se poslovi.”
Izgorelost je bolezen, ki traja nekaj let. Ko jo prebolimo, smo spet zdravi. Med zdravljenjem moramo paziti na količino in način dela, na prehrano in gibanje, na škodljive miselne in vedenjske vzorce in predvsem na odnose. Počasi se navadimo na nov način življenja, ga ponotranjimo in ko o vsem tem ne razmišljamo več, smo zdravi.
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Neveljaven email naslov