Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Tomaž Kocjan: Slovenci smo svetovni prvaki pri uporabi kalkulatorja FRAX za odkrivanje osteoporoze
Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. Ob pomoči vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze ali ne.
Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAX-u. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Dr. Tomaž Kocjan: Slovenci smo svetovni prvaki pri uporabi kalkulatorja FRAX za odkrivanje osteoporoze
Ni veliko področij, na katerih smo Slovenci prvi na svetu. Zdaj pa so podatki pokazali, da med vsemi državami prav v Sloveniji največ uporabljamo poseben medicinski kalkulator FRAX. Ob pomoči vprašalnika lahko hitro in enostavno izračunamo, ali nam grozi zlom zaradi osteoporoze ali ne.
Osteoporoza – drugič. O zgodnjem odkrivanju, o meritvi DXA in mineralni kostni gostoti ter o FRAX-u. Sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Tomaž Kocjan z UKC Ljubljana.
»Na prve etične dileme naletimo že ob sprejemu na rehabilitacijo,« pravi primarijka Tatjana Erjavec, ki na URI Soča v Ljubljani vodi Komisijo za medicinsko etiko. Opozarja, da zaradi omejenega števila rehabilitacijskih mest, ne morejo sprejeti vseh pacientov. Na preizkušnji je medicinska etika, o kateri se v zdravstvu v zadnjem obdobju veliko govori. Postavljajo se vprašanja, kaj je prav in kaj narobe; etične dileme terjajo širšo razpravo. Nekatera razmišljanja domačih in tujih specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine ter internistov bomo predstavili v tokratni oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je pred radijski mikrofon ob prim. Tatjani Erjavec povabil še doc. dr. Niko Goljar in prof. Avija Ohrya iz Izraela. Foto: Matthew Perkins/ Flickr, cc
Vedno več uporabnikov zdravstvenih storitev, bolnikov in njihovih bližnjih informacije o boleznih išče tudi na spletu. Brskajo po internetnih forumih, pregledujejo domače strani, obiščejo specializirane zdravstvene portale. Vendar pa vsi zapisi niso zanesljivi in verodostojni. »Iskanje zdravstvenih informacij na spletu je lahko tudi nočna mora,« je na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Internet spreminja vedenje in vloge v zdravstvu opozoril eden od sodelujočih. Več v oddaji Ultrazvok. Sodelujejo: asist. Sara Atanasova – Fakulteta za družbene vede Ljubljana, Primož Cimerman – Med.Over.Net, Ksenija Lekić – tosemjaz.net, doc. dr. Andrej Starc – Zdravstvena fakulteta Ljubljana. Konferenco je spremljal Iztok Kônc. Foto: EdTech Stanfor University School of Medicine/ Flickr, cc
V središču zanimanja strokovne in širše javnosti se je spet znašel vitamin D. Z dr. Marijo Pfeifer z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana smo preverili, kaj o njem pravijo novejše raziskave. Ali drži, da veliko ljudem vitamina D primanjkuje? Zakaj ga moramo dodajati otrokom? Kako vitamin D krepi imunski sistem? Kakšna pa je njegova vloga pri multipli sklerozi? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ron Dollete/ Flickr, cc
»Kap mi je vzela govor in desno stran; sam nisem mogel sedeti in se obračati,« pripoveduje 48-letni Primož Kreč. Pred šestimi leti ga je zadela možganska kap. Zdravljenju v Izoli je sledila zahtevna in dolgotrajna rehabilitacija na Soči v Ljubljani in na Stari Gori. Čeprav je nekaj posledic kapi še ostalo – desna roka ga še vedno ne uboga kot prej – pa ima Primoževa zgodba srečen konec. Primož Kreč namreč danes lahko sam skrbi zase in živi samostojno življenje. Tokratna oddaja Ultrazvok bo govorila o rehabilitaciji po možganski kapi. Ob Primožu Kreču je pred radijski mikrofon Iztok Konc povabil še specialistko fizikalne in rehabilitacijske medicine doc. dr. Niko Goljár in fizioterapevta Marka Rudolfa iz Univerzitetnega inštituta za rehabilitacijo – Soča v Ljubljani. Foto: dierk schaefer/ Flicke, cc
Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije bomo predstavili v tokratni oddaji Ultrazvok. Sodelujejo: onkologinja in raziskovalka Julie Gralow iz Seattla, psihologinja Ljiljana Vukota iz Zagreba in onkologinja Simona Borštnar iz Ljubljane. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc
Strokovnjaki so bili dolgo prepričani, da ni mogoče, da bi katerakoli bakterija preživela v človekovem želodcu. Ne drži – bakterija Helicobacter pylori preživi! Čeprav v večini ne povzroča nobenih težav, pa se z njo povezuje razjeda na želodcu ali dvanajstniku, kronični gastritis in nastanek želodčnega raka. Podrobneje o okužbi z bakterijo Helicobacter pylori, o težavah, ki jih povzroča, in zdravljenju pa v tokratni oddaji Ultrazvok specialistka internistka Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Pogled skozi mikroskop: celice želodčne sluznice in v lumnu množica bakterij Helicobacter pylori/ Ed Uthman/ Flickr, cc
Sodelovanje in združevanje konvencionalne in komplementarne medicine vzbuja zanimanje, hkrati pa poraja dileme in tudi pomisleke. Vendar pa je to proces, ki se mu tudi v Sloveniji ne bomo mogli izogniti. Kako lahko ajurveda obogati razumevanje zdravja in bolezni znotraj sodobne medicine, so na nedavni okrogli mizi govorile zdravnice, ki poznajo ajurvedski medicinski sistem. Za oddajo Ultrazvok je pogovor spremljal Iztok Konc. Foto: Amila Tennakoon/ Flickr, cc
Povzročitelji prehlada in gripe se najpogosteje prenašajo kapljično – torej s kapljicami iz nosu in ust obolelega človeka. Vendar pa raziskave kažejo, da se pogosteje kot po zraku z virusi okužimo preko umazanih rok. Z njimi najprej prijemamo predmete, na primer kljuke in ročaje, že naslednji hip pa se dotikamo svojega obraza. O umivanju in razkuževanju rok pa še o pravilni higieni kašlja bo govorila tokratna oddaja Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Viktorijo Tomič s Klinike Golnik. Foto: jar[o]/ Flickr, cc
Na osteoporozo pogosto opozori zlom kosti. Te namreč postanejo krhke in lomljive, zato so že vsakdanje obremenitve in manjše poškodbe lahko usodne. Najbolj so na udaru vretenca, stegnenica, nadlahtnica in koželjnica. V zadnjem obdobju pa je vedno več osteoporoznih zlomov kosti medeničnega obroča, ki so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: Wellcome Images/ WikimediaCommons, cc
Uhajanje urina je težava, ki bremeni otroka in njegove starše. Največ otrok je sicer suhih do vstopa v šolo; najprej znajo nadzirati mokrenje čez dan, kasneje pa tudi čez noč. Nekaterim pa to ne uspe in zato potrebujejo pomoč. Starši se obrnejo na pediatra, ki lahko otroka napoti k specialistu. V šoli lulanja na Pediatrični kliniki v Ljubljani so prejšnji teden dobili novo napravo za uroterapijo, ki izboljša nadzor nad praznjenjem sečnega mehurja in omogoči učinkovitejše zadrževanje urina. Podrobneje o novi pridobitvi Kliničnega oddelka za nefrologijo v oddaji Ultrazvok pediatrinja doc. dr. Anamarija Meglič. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Ustanova za novo pediatrično kliniko Levo je nova naprava za uroterapijo, desno je ultrazvočni aparat.
Telo vrhunskega športnika je kot stroj, ki zmore najtežje napore. Prav zato nas vedno pretrese, kadar športniku nenadoma odpove srce. Pride do srčne smrti, ki je lahko posledica zadebelitve srčne mišice – zgodi se tudi rekreativcem. Zakaj pride do zadebelitve oziroma hipertrofije srca? Na katere znake in simptome bi morali biti športniki pozorni? Kaj lahko pokaže pregled pri zdravniku? Kako določiti ustrezno intenzivnost telesne vadbe? O težavah s srcem, ki lahko nastopijo zaradi napora pri športu, bosta v oddaji Ultrazvok govorila brazilski kardiolog in specialist športne medicine Jose Kawazoe Lazzoli ter specialist internist in pulmolog Robert Marčun s Klinike Golnik. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Popfossa/ Flickr, cc Na fotografiji je posnetek električne aktivnosti (EKG) zdravega srca.
Maščobe in holesterol so na slabem glasu, da zakrivijo številne prezgodnje smrti med ljudmi. Zdaj pa vemo, da imajo lahko nekatere maščobe celo zaščitno vlogo, pa tudi holesterol delimo na dober in slab. Vendar prim. Matija Cevc, ki deluje na področju preventivne kardiologije, še vedno opozarja, da je mast slast, ki ogroža srce. Raziskave namreč kažejo, da preveč holesterola v krvi poškoduje žile in vodi v težka srčno-žilna obolenja. O starih zmotah in novih dognanjih, ki zadevajo maščobe, predvsem pa o holesterolu, bo govor v tokratni oddaji Ultrazvok. Na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana se je s primarijem Cevcem pogovarjal Iztok Konc. Scientific Animations, Girish Khera - http://www.scientificanimations.com/, GFDL, WikimediaCommons
Drži, da je gripa huda nadloga, ki človeka za teden ali dva položi v posteljo; a vendar – zakaj o njej vsako leto znova govorimo? Zakaj opozorila o sezonski, prašičji in ptičji gripi, zakaj spet pozivi k cepljenju, zakaj nasveti, kako krepiti imunski sistem? V tokratni oddaji Ultrazvok bomo opozorili na več dejstev o gripi in izpostavili tehtne razloge za to, da informacij ni nikoli dovolj. V naši soseščini se namreč med pticami širi ptičja gripa, pri nas pa tudi že poročajo o prvih primerih sezonske gripe med ljudmi. Iztok Konc se je pogovarjal s specialistko javnega zdravja prof. dr. Majo Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: NIAID/ Flickr, cc
Dr. Eva Lenassi zasleduje na videz nedolžen gen, za katerega so odkrili, da lahko vodi do slepote. Povzroča namreč dedno bolezen očesne mrežnice, ki lahko vzame vid ljudem v njihovem najbolj aktivnem obdobju. Specialistka za očesne bolezni je v Veliki Britaniji sodelovala pri študiji, ki bo utrla pot do boljše diagnostike in uspešnejše terapije podedovanih očesnih obolenj. Več o odmevnem raziskovalnem dosežku mlade zdravnice boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: MIKI Yoshihito
Lažje bolezni srčnih zaklopk se zdravi z zdravili, težje okvare pa se rešuje s kirurškim posegom. Kirurg odpre prsni koš in popravi slabo zaklopko. V letošnjem letu pa so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izvedli operacijo tako, da prsnega koša niso odprli. Posebno sponko, ki so jo namestili na puščajočo mitralno zaklopko, so uvedli skozi majhno odprtino v dimljah. Zahteven poseg, ki manj poseže v telo, je skupaj s sodelavci opravil prof. dr. Matjaž Bunc s Kliničnega oddelka za kardiologijo. Vendar pa se tokratni Ultrazvok tu ne konča, saj slovenski strokovnjak napoveduje novosti, ki bodo še izboljšale zdravljenje srčnih zaklopk. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana: Med vstavitvijo mitralne sponke v operacijski dvorani UKC Ljubljana: Ulrich Schoefer (levo), Matjaž Bunc (desno). V ozadju spremljanje posega s 3D ultrazvokom: Jana Ambrožič (levo), Mojca Bervar (desno).
V človekovem črevesju živi več tisoč različnih mikroorganizmov: virusov, parazitov, daleč največ pa je bakterij. Število slednjih je vsaj desetkrat večje od števila vseh celic našega telesa. Vse bolj je jasno, da brez njih sploh ne bi mogli živeti! Številne študije razkrivajo pomen črevesne mikrobiote za zdravje in njeno vlogo pri bolezenskih procesih. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom. Več pa v oddaji Ultrazvok Iztok Konc in gastroenterolog prof. dr. Rok Orel iz UKC Ljubljana. Foto: Courtesy of Pacific Northwest National Library/ Flickr, cc
Opekline, podplutbe, izbiti zobje in zlomi so zunanji znaki, ob katerih lahko posumimo na nasilje. Telesnim poškodbam se pridružijo še občutki strahu, sramu in krivde. Ti se pogosto stopnjujejo v panično motnjo, depresivnost ali celo v zlorabo alkohola in drog. Pri nas žrtve nasilja, največkrat so to ženske in otroci, poiščejo pomoč na SOS telefonu ali pri nevladnih organizacijah. Izhod v sili iščejo s prijavo na policiji, v mnogih primerih pa se obrnejo in zaupajo zdravstvenemu osebju. O odkrivanju, obravnavi in pomoči žrtvam nasilja bo v oddaji Ultrazvok govorila družinska zdravnica asist. dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: European Pairlament/ Flickr, cc
V Sloveniji smo letos zabeleži toliko novih okužb z virusom HIV, kot še nikoli. Bližamo se številki 60. Kaj se je zgodilo? Kje tiči vzrok? In še pomembneje: kako naprej? Po besedah infektologa prof. dr. Janeza Tomažiča s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je ključnega pomena in del rešitve zgodnje odkrivanje in zdravljenje okužbe. Mitja Čosić z nevladne organizacije Legebitra pa izpostavlja testiranje in svetovanje. V središču tokratne oddaje Ultrazvok bosta HIV in aids. Pripravlja Iztok Konc. Foto: ttfnrob/ Flickr, cc
Podatki kažejo, da se kar vsak tretji Evropejec spopada z eno od alergij. V Veliki Britaniji najtežje alergijske reakcije povzročajo arašidi in alergeni v hrani, pri nas pa strupi čebel, os in sršenov. Dr. Peter Korošec s svojo raziskovalno skupino na Kliniki Golnik razvija diagnostične postopke in išče nove poti zdravljenja prav za te najhujše preobčutljivostne reakcije. S kolegi iz tujine jim je uspel velik preboj, njegove razsežnosti pa nam bo poleg dr. Korošca v oddaji Ultrazvok orisal tudi dr. Bernhard Gibbs z Univerze v Kentu. Na Bledu se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Daniella Segura/ Flickr, cc
Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje! Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu in zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih ter srčno-žilnih obolenj. O tem, zakaj Homo erectus postaja Homo sedens, in o posledicah sedečega življenjskega sloga v oddaji Ultrazvok nacionalna promotorka zdravja Andrea Backović Juričan z Inštituta za javno zdravje in endokrinolog prof. dr. Luigi Di Luigi iz rimske Univerze Foro Italico. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Vector Open Stock
Neveljaven email naslov