Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če bi po gozdovih planotaste Menišije med naselji Borovnica, Vrhnika, Logatec in Cerknica hodili sami, bi verjetno bolj kot gledali pod noge, oprezali okoli. Zato je dobro včasih obiskati gozd skupaj s strokovnjakom. Z raziskovalcem na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Mihom Krofljem smo tokrat iskali, čigave tace in parklji so se po na novo zapadlem snegu potikali okoli.
V nekaj dni starem snegu so poleg srn in košut prevladovale sledi lisic. Našli pa smo tudi sled divjih prašičev, jazbecev, kun in divje mačke. Teh je – verjeli ali ne – v Dinaridih nekaj 1000. Manj sreče bi imeli, če bi iskali risa, pri nas jih je le kakih 15 do 20 živali.
Foto: Miha Krofel
[slickr-flickr search=”sets” set= “72157629062193104” type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on”sort=”name”]
Cilj – volčje sledi
Na območju Menišije sta bila nekoč dva volka, par. A samico Tvigi, ki naj bi k nam prišla iz sosednje Hrvaške, je lani povozil avto. Zato zdaj raziskovalce zanima, ali je samec še vedno tam, je sam ali ima morda novo volčjo spremljevalko, saj je zdaj zadnji čas za paritev.
Ker volkovi ponoči po teritoriju naredijo od 20 do 30 kilometrov, nekateri tudi 70, sledi ni težko najti, a le sled, volka videti pa je nekaj drugega. Podatke o gibanju volkov dobivajo s telemetrijo s pomočjo ovratnic, drugi načini spremljanja živali so še genski monitoring, zimsko sledenje in popisovanje z izzivanjem tuljenja.
Pri nas je nekje 10 tropov volkov, 5 od njih je na območjih Slovenije in Hrvaške: “Samo za slovenski del, po reprodukciji in pred odstrelom je ocena volkov v Sloveniji število 43, po zaključnem odstrelu in pred reprodukcijo pa v povprečju 32,” pravi Miha Krofelj ter dodaja, da je pri nas za en avtobus volkov.
Za ustrelitev volka nekoč nagrada v višini treh plač
Kdor je nekoč pri nas ustrelil volka, je dobil celo nagrado, ki je znašala tri plače. Nagrade so ukinili šele leta 1973, leta 1990 pa je volka zaščitila Lovska zveza Slovenije, tri leta pozneje pa še država. Včasih so bili povsod, danes so v Dinaridih, na Notranjskem in Kočevskem, primorskem Krasu in na Nanosu.
Zanimivost, ki je pri volkovih očarala Miho Kroflja, je njihovo sodelovanje v tropu in prenos znanja s starejših na mlade. Samec in samica namreč ostaneta skupaj, če jima to dopustijo okoliščine, vse življenje, trop pa sestavljajo njuni potomci. Če se zgodi, da samec ali samica pogine, potem ali trop razpade ali pa pride drug volk ali volkulja, nikoli pa vodilnega mesta ne zavzame kateri od potomcev. Pri volkovih namreč ni parjenja v sorodstvu.
Še ena redka žival v naših gozdovih, ki pa ne živi na drevesih, kot mnogi mislijo, je ris. Leta 1973 so k nam pripeljali 6 predstavnikov te vrste, a ji zaradi medsebojnega parjenja in krivolova grozi izumrtje.
Rjavi medved pozimi za razliko od črnega ne spi, ampak drema
No, z raziskovalcem Miho Krofljem risa nismo sledili, prav tako nismo našli pričakovanih volčjih sledi, ampak nepričakovane medvedje. Rjavi medved namreč za razliko od črnega ne spi trdnega zimskega spanja, ampak bolj drema. Zato se lahko zgodi, da ga srečaš tudi pozimi, a moj sogovornik pravi, da je bolj nevarno srečati avto kot medveda ali volka, v primeru da ga, pa Krofelj svetuje: “Medved ne napada ljudi, ker bi jih hotel pojest. On napade človeka samo v primerih, ko se tako ustraši, da se mu zdi bolje, da se brani kot da beži. Zato je glavno, da mu damo čim prej vedeti da prihajamo. Če pa se že zgodi, da se srečamo z njim je najbolj da ostanemo mirni, da se ne začnemo dreti, mahati ali teči, ker se bo medved še bolj ustrašil.”
Še manj nas mora biti strah volkov, kajti “v Sloveniji ni enega primera, da bi volk kadarkoli kjerkoli napadel človeka. Zadnji pisni vir je Rdeča kapica“, je še dodal raziskovalec na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Miha Krofelj.
Če bi po gozdovih planotaste Menišije med naselji Borovnica, Vrhnika, Logatec in Cerknica hodili sami, bi verjetno bolj kot gledali pod noge, oprezali okoli. Zato je dobro včasih obiskati gozd skupaj s strokovnjakom. Z raziskovalcem na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Mihom Krofljem smo tokrat iskali, čigave tace in parklji so se po na novo zapadlem snegu potikali okoli.
V nekaj dni starem snegu so poleg srn in košut prevladovale sledi lisic. Našli pa smo tudi sled divjih prašičev, jazbecev, kun in divje mačke. Teh je – verjeli ali ne – v Dinaridih nekaj 1000. Manj sreče bi imeli, če bi iskali risa, pri nas jih je le kakih 15 do 20 živali.
Foto: Miha Krofel
[slickr-flickr search=”sets” set= “72157629062193104” type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on”sort=”name”]
Cilj – volčje sledi
Na območju Menišije sta bila nekoč dva volka, par. A samico Tvigi, ki naj bi k nam prišla iz sosednje Hrvaške, je lani povozil avto. Zato zdaj raziskovalce zanima, ali je samec še vedno tam, je sam ali ima morda novo volčjo spremljevalko, saj je zdaj zadnji čas za paritev.
Ker volkovi ponoči po teritoriju naredijo od 20 do 30 kilometrov, nekateri tudi 70, sledi ni težko najti, a le sled, volka videti pa je nekaj drugega. Podatke o gibanju volkov dobivajo s telemetrijo s pomočjo ovratnic, drugi načini spremljanja živali so še genski monitoring, zimsko sledenje in popisovanje z izzivanjem tuljenja.
Pri nas je nekje 10 tropov volkov, 5 od njih je na območjih Slovenije in Hrvaške: “Samo za slovenski del, po reprodukciji in pred odstrelom je ocena volkov v Sloveniji število 43, po zaključnem odstrelu in pred reprodukcijo pa v povprečju 32,” pravi Miha Krofelj ter dodaja, da je pri nas za en avtobus volkov.
Za ustrelitev volka nekoč nagrada v višini treh plač
Kdor je nekoč pri nas ustrelil volka, je dobil celo nagrado, ki je znašala tri plače. Nagrade so ukinili šele leta 1973, leta 1990 pa je volka zaščitila Lovska zveza Slovenije, tri leta pozneje pa še država. Včasih so bili povsod, danes so v Dinaridih, na Notranjskem in Kočevskem, primorskem Krasu in na Nanosu.
Zanimivost, ki je pri volkovih očarala Miho Kroflja, je njihovo sodelovanje v tropu in prenos znanja s starejših na mlade. Samec in samica namreč ostaneta skupaj, če jima to dopustijo okoliščine, vse življenje, trop pa sestavljajo njuni potomci. Če se zgodi, da samec ali samica pogine, potem ali trop razpade ali pa pride drug volk ali volkulja, nikoli pa vodilnega mesta ne zavzame kateri od potomcev. Pri volkovih namreč ni parjenja v sorodstvu.
Še ena redka žival v naših gozdovih, ki pa ne živi na drevesih, kot mnogi mislijo, je ris. Leta 1973 so k nam pripeljali 6 predstavnikov te vrste, a ji zaradi medsebojnega parjenja in krivolova grozi izumrtje.
Rjavi medved pozimi za razliko od črnega ne spi, ampak drema
No, z raziskovalcem Miho Krofljem risa nismo sledili, prav tako nismo našli pričakovanih volčjih sledi, ampak nepričakovane medvedje. Rjavi medved namreč za razliko od črnega ne spi trdnega zimskega spanja, ampak bolj drema. Zato se lahko zgodi, da ga srečaš tudi pozimi, a moj sogovornik pravi, da je bolj nevarno srečati avto kot medveda ali volka, v primeru da ga, pa Krofelj svetuje: “Medved ne napada ljudi, ker bi jih hotel pojest. On napade človeka samo v primerih, ko se tako ustraši, da se mu zdi bolje, da se brani kot da beži. Zato je glavno, da mu damo čim prej vedeti da prihajamo. Če pa se že zgodi, da se srečamo z njim je najbolj da ostanemo mirni, da se ne začnemo dreti, mahati ali teči, ker se bo medved še bolj ustrašil.”
Še manj nas mora biti strah volkov, kajti “v Sloveniji ni enega primera, da bi volk kadarkoli kjerkoli napadel človeka. Zadnji pisni vir je Rdeča kapica“, je še dodal raziskovalec na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti Miha Krofelj.
Strukturne neenakosti so po svetu dosegale ekstremne razsežnosti že veliko pred izbruhom virusa COVID-19. Pandemija jih je kruto razkrila in še zaostrila. Direktorica mreže evropskih razvojnih organizacij CONCORD Tanya Cox opozarja, da jih moramo nujno nasloviti in začeti graditi bolj vključujoče in trajnostno naravnano gospodarstvo.
V prvi oddaji Val kolesari smo preizkusili cestna kolesa. S kolesarskim trenerjem Miho Koncilijo smo se pogovarjali o tem kako trenirati, kako se obnašati v prometu in kakšno kolo kupiti.
Prvi teden v juniju je tradicionalno namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost programov o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne.
Oddaja Izodrom, ki je zaznamovala koronaobdobje, je pred dnevi doživela še zadnjo izvedbo. 49. izobraževalnih, zabavnih in izzivalnih vsebin so pripravili naši televizijski kolegi in z njimi polepšali jutro marsikateremu šolarju. Oddaje so se začele kmalu po razglasitvi epidemije, ko so se šole zaprle in so bili šolarji prisiljeni ostati doma. Žur, nepričakovano, čar živosti, ljubezen na prvi pogled, adrenalin ... so besede, ki se jih bodo ob zadnji oddaji spominjali njeni ustvarjalci.
Kakšna je vloga mladih borcev za boljšo okoljsko prihodnost in kako je ta povezana z udeležbo na volitvah? Kako sprejeti kompromis med gospodarstvom in okoljem? Kaj lahko naredi posameznik in kaj pomeni zelena revolucija, razmišljajo štirje okoljsko ozaveščeni mladi. Pravijo, da je okolje sklenjen krog: ko pomagaš sebi, pomagaš drugemu.
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je ena izmed najbolj izstopajočih, na nek način pa pa tudi skrivnostnih izobraževalnih institucij v Sloveniji. Bodisi zaradi učnega programa, načina predajanja znanja, medsebojnih odnosov ali samega prostora. Mnogi smo o njej slišali le iz medijev, izkušenj znancev ali govoric, redko kdo pa je imel možnost zaznati kreativni utrip Akademije in njenih rednih obiskovalcev. V reportaži o tem, kako so vsi AGRFT-jevci pravzaprav ena mala družina, kako jih je karantena izmučila pa tudi nekaj naučila ter kako umetnost ne sme nikoli zaspati v svojem boju za uveljavljanje in obstoj.
Pisanje Sarajevčana Aleksandra Hemona, piše v angleščini, primerjajo z Nabokovom in Kundero. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton. Pravi, da se nasilje nad temnopoltimi prebivalci v Združenih državah, dogaja že od nekdaj. To v Minneapolisu ni novo. Kar je novo, je kontekst. "Epidemija, Trump in trumpizem, kar se dogaja v tem hipu." Kmalu objavimo daljši intervju z Aleksandrom Hemonom, v katerem bo govoril o novem (četrtem) delu filma Matrica, o tem, kako je prvič videl igrati Michaela Jordana v Chicagu in kako se je njegova pisateljska kariera v Združenih državah amerike začela pri uglednem tedniku The New Yorker. Foto: MMCRTVSLO/Reuters
Ljudje letos tožijo o kar hudi sezoni za tiste, ki so alergični na cvetni prah. Je letošnje leto nadpovprečno v koncentracijah cvetnega prahu in obremenitvah zaradi tega? Zanimalo nas bo, kaj na to vpliva in če je katera slovenska regija še posebej izpostavljena visokih koncentracijam cvetnega prahu. Predstavili bomo tudi, kako v posameznem letu potekajo najbolj tipične alergije na posamezen tip cvetnega prahu in katera vrsta cvetnega prahu Slovencem povzroča največ preglavic. Gostja bo Andreja Kofol Seliger, vodja aerobiološkega laboratorija v NLZOH (Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano), ki je edini te vrste v Sloveniji.
Zvečer, okoli pol enajste po srednjeevropskem času, v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z dvema astronavtoma. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011. Maja Ratej se je pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega centra Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.
Kje so bili študenti v času korone? So bili njihovi predlogi, zahteve slišani, njihove pravice pa dovolj zastopane?
Z Janezom Bončino – Benčem se pogovarjamo o njegovih spominih na glasbene nosilce: od radia Luksemburg do pretočnih storitev. “Glavna informacija in moja največja ljubezen je še vedno radio. Prvi je bil Radio Luksemburg. Bili smo kot eni lovci, če ti je nekaj všečnega padlo v uho, si presedel noči ob radiu in čakal na refren za refrenom.”
Prejšnji teden so se pred Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo prvič po dolgem času spet v živo srečali študentje 1. letnika Dramske igre. Po približno dveh mesecih karantene so v prostorih fakultete izpeljali uro Tehnike govora. Po 90-ih minutah ogrevanja, interpretiranja in artikuliranja so bili njihovi občutki različni. “Zame je bilo zelo ganljivo. Dva meseca sem vas gledal preko ekrana, samo do prsnega koša, kdaj ste pritekli s hriba, kdaj ste bili še v pižami. Sedaj pa ste tu, pred mano, v živo. Pravi študentje! Zdi se mi, da smo se gledali drugače, kot bi se sicer. Kot, da bi skupaj dali neko težko, intimno zadevo.” – Tomaž Gubenšek, profesor in dekan na AGRFT O poučevanju na daljavo pa smo se pogovarjali tudi z ravnateljem Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, Gregorjem Markljem.
Ker so mladi v epicentru družabnega življenja, tokrat govorimo o odnosih, zlasti prijateljskih. Bili naj bi vse bolj razdrobljeni, prehodni in virtualni: pa so res? Kako mladi sklepajo prijateljstva in do kake mere poglobijo ta odnos? Kopičijo stike ali se zanesejo le na bližnje prijatelje?
Četrta majska sobota je bila pred tedni eden najbolj zaželjenih terminov za poroko. Toda koronavirus je tudi javno izkazovanje ljubezni postavil na glavo. Po 6- tedenski prepovedi je od 28. aprila ob upoštevanju preventivnih ukrepov spet mogoče skleniti zakonsko ali partnersko zvezo. Toda številni pari so se vseeno odločili za prestavitev na jesen ali naslednje leto.
Z dr. Markom Pahorjem z ljubljanske Ekonomske fakultete o posledicah epidemije za slovensko gospodarstvo, novem paketu vladnih ukrepov in turističnih bonih, ki naj bi pomagali preživeti najhuje prizadetemu sektorju.
Bohemian Rhapsody je edina skladba, ki je bila dvakrat naj božični singel, edina skladba v Veliki Britaniji, ki je bila na prvem mestu v dveh različnih letih, prva skladba, ki je preživela devet tednov na prvem mestu glasbene lestvice v Veliki Britaniji. Izšla je na plošči A Night at The Opera.
Judita Nahtigal je ravnateljica Dijaškega doma Kranj, Ime tedna pa je postala leta 2016, ko je postala tudi Ime meseca februarja.
Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica ob ponovnem odprtju šol pravi, da nekateri otroci v času šolanju na daljavo gotovo niso imeli podpore, prave usmeritve in so se na neki način določen čas tudi izgubljali.
Neveljaven email naslov