Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta konec tedna bo v Mariboru že 53. Zlata lisica, ki za Maribor ni le postojanka v karavani smučarskega pokala v alpskem smučanju, ampak je z leti postala nepogrešljiv del identitete mesta in njenih prebivalcev. Pred valovski mikrofon smo ujeli tri, ki so jo spremljali vsak po svoje – Smiljana Pušenjaka, ki je bil kar nekaj let uradni fotograf lisice, Igorja Irgoliča – Furgulo, ki je mestni posebnež in zbiralec, in pa etnologinjo in poznavalko mesta Jernejo Ferlež.
Prva Zlata lisica je bila 27. in 28. februarja leta 1964. “Imeli smo idejo, željo in voljo, da pripeljemo najboljše smučarke na svetu v Maribor, seveda pa si nismo mislili, kako veliko in pomembno tekmovanje bo iz tega nastalo. Toda saj takrat še ni bilo niti svetovnega pokala,” na uradni spletni strani Zlate lisice povzemajo Dušana Senčarja, prvega predsednika organizacijskega odbora, ki je veljal za strogega šefa in organizatorja. In to dobesedno, se spominja Smiljan Pušenjak, ki je na tekmovanje več desetletij gledal skozi fotografski objektiv:
»Včasih nas je tudi oklofutal, če kakšne naloge nismo opravili pravočasno. Navadili smo se, da smo sedeli tako, da smo se klofutam čim bolj izognili.«
Sam se spominja številnih anekdot, povezanih z Zlato lisico. Med drugim se je nekoč s fotoaparatom povzpel na sod, pri tem so se mu strgale hlače, da so na plano pogledale bele spodnjice. S tem je povzročil veliko smeha.
Z leti se je Zlata lisica vse bolj ugnezdila v zavest Mariborčanov. Na neki način je postala krajevni praznik, ko so podjetja za en dan zapirala vrata zaradi kolektivnega dopusta, se spominja mariborski »original«, zbiratelj Igor Irgolič – Furgula. »Veliko podjetij je dalo zaposlenim prost dan za tekmo. Tja so jih peljali s posebej za to najetimi avtobusi.«
Izložbe v mestu so nekdaj med Zlato lisico kar tekmovale, katera bo ozaljšana bolj prebrisano in po lisičje, v mestu so imeli Lisičkin ples, Zlata lisica je krojila tudi modne smernice. Mariborčanke so se kitile z lisicami okoli vratu, na marsikaterem bolšjem sejmu se da še vedno najti lisičja krzna izpred desetletij, Furgula pa si je tudi zapomnil, da so lokalna dekleta privzela nenavadno navado.
»Nekatere so obule pancerje in po mestu hodile, kot da bi bile del smučarske karavane.«
Jerneja Ferlež, etnologinja, avtorica knjige Mariborska dvorišča, ima kot pripadnica nekoliko mlajše generacije na lisičji spektakel v mestu drugačne spomine od dozdajšnjih sogovornikov: »Meni osebno se je najbolj vtisnila v spomin Hanni Wenzel. Še vedno se spomnim, kako sem se zavedala, da je ona v mestu, da je čisto blizu mene.«
Zlata lisica pa je bila pri Mariborčanih povezana tudi z vremenom.
»Obstaja zlato pravilo, da je v obdobju Zlate lisice zelo lepo vreme, v tistem tednu se vreme vedno neverjetno izboljša. Že ko izvemo datum, vemo, da bo to lep teden.«
Ta konec tedna bo v Mariboru že 53. Zlata lisica, ki za Maribor ni le postojanka v karavani smučarskega pokala v alpskem smučanju, ampak je z leti postala nepogrešljiv del identitete mesta in njenih prebivalcev. Pred valovski mikrofon smo ujeli tri, ki so jo spremljali vsak po svoje – Smiljana Pušenjaka, ki je bil kar nekaj let uradni fotograf lisice, Igorja Irgoliča – Furgulo, ki je mestni posebnež in zbiralec, in pa etnologinjo in poznavalko mesta Jernejo Ferlež.
Prva Zlata lisica je bila 27. in 28. februarja leta 1964. “Imeli smo idejo, željo in voljo, da pripeljemo najboljše smučarke na svetu v Maribor, seveda pa si nismo mislili, kako veliko in pomembno tekmovanje bo iz tega nastalo. Toda saj takrat še ni bilo niti svetovnega pokala,” na uradni spletni strani Zlate lisice povzemajo Dušana Senčarja, prvega predsednika organizacijskega odbora, ki je veljal za strogega šefa in organizatorja. In to dobesedno, se spominja Smiljan Pušenjak, ki je na tekmovanje več desetletij gledal skozi fotografski objektiv:
»Včasih nas je tudi oklofutal, če kakšne naloge nismo opravili pravočasno. Navadili smo se, da smo sedeli tako, da smo se klofutam čim bolj izognili.«
Sam se spominja številnih anekdot, povezanih z Zlato lisico. Med drugim se je nekoč s fotoaparatom povzpel na sod, pri tem so se mu strgale hlače, da so na plano pogledale bele spodnjice. S tem je povzročil veliko smeha.
Z leti se je Zlata lisica vse bolj ugnezdila v zavest Mariborčanov. Na neki način je postala krajevni praznik, ko so podjetja za en dan zapirala vrata zaradi kolektivnega dopusta, se spominja mariborski »original«, zbiratelj Igor Irgolič – Furgula. »Veliko podjetij je dalo zaposlenim prost dan za tekmo. Tja so jih peljali s posebej za to najetimi avtobusi.«
Izložbe v mestu so nekdaj med Zlato lisico kar tekmovale, katera bo ozaljšana bolj prebrisano in po lisičje, v mestu so imeli Lisičkin ples, Zlata lisica je krojila tudi modne smernice. Mariborčanke so se kitile z lisicami okoli vratu, na marsikaterem bolšjem sejmu se da še vedno najti lisičja krzna izpred desetletij, Furgula pa si je tudi zapomnil, da so lokalna dekleta privzela nenavadno navado.
»Nekatere so obule pancerje in po mestu hodile, kot da bi bile del smučarske karavane.«
Jerneja Ferlež, etnologinja, avtorica knjige Mariborska dvorišča, ima kot pripadnica nekoliko mlajše generacije na lisičji spektakel v mestu drugačne spomine od dozdajšnjih sogovornikov: »Meni osebno se je najbolj vtisnila v spomin Hanni Wenzel. Še vedno se spomnim, kako sem se zavedala, da je ona v mestu, da je čisto blizu mene.«
Zlata lisica pa je bila pri Mariborčanih povezana tudi z vremenom.
»Obstaja zlato pravilo, da je v obdobju Zlate lisice zelo lepo vreme, v tistem tednu se vreme vedno neverjetno izboljša. Že ko izvemo datum, vemo, da bo to lep teden.«
Sir Rod Stewart gotovo sodi med najpomembnejša imena šovbiznisa zadnjih desetletij. 2. februarja 2018 prihaja v Zagreb v dvorano Arena. Velja za enega najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov, saj je prodal preko 100 milijonov izvodov albumov. Kar dvakrat so ga uvrstili v Rock and Roll Hall of Fame, v zbirki pa ima tudi eno nagrado grammy. Leta 2016 je za svoje zasluge v glasbi in humanitarnem delu prejel viteški naslov.
Bob Cromwell je informacijski tehnik, ukvarja se s programiranjem in varnostjo na spletu, občasno pa tudi potuje. In se na potovanjih pogosto srečuje tudi s stranišči. Tako je na internetu objavil nekaj fotografij straniščnih školjk. Klikov je bilo veliko, ker obskurne, skorajda tabu reči na spletu pač izzovejo veliko zanimanja.
Devet let pozneje, devet novih songov. Iztok Mlakar se je po predolgem premoru vrnil z novim albumom, ljubezenskim svetim pismom, naslovljenim Porka Eva. Pravi, da je pri izvirnem grehu Eva zanj junakinja, saj naredi usodni korak. “Življenje je vredno, dokler ga raziskuješ.”
Pojasnilo slovenske Policije in Darsa glede zastojev na primorski avtocesti ob prvem sneženju. Zastoji so nastali zaradi zdrsov tovornjakov. Zakaj jih torej niso začeli preventivno izločati iz prometa, še preden je do zdrsov in posledično zastojev sploh prišlo?
So glasbena skupina, ki se navdušuje nad ljudskim izročilom. Skladbe za svoj repertoar črpa iz bogate zakladnice glasbe Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Bosne, Anglije in Rusije
V dnevih, ko najbolj pospešeno kupujemo velikanske količine parafinskih sveč v plastični embalaži, nas njihov projekt oz. način izdelave sveč morda lahko spodbudi k premisleku, da je sveče mogoče narediti tudi okolju bistveno bolj sprejemljivo. In to celo doma.
Skupino Nude poznamo že dvajset let. Kot v marsikateri nadobudni srednješolski zasedbi so tudi njeni člani preigrali marsikatero noto, preden so začeli ustvarjati avtorsko glasbo. Volje in zagnanosti jim ni nikdar manjkalo, v nekaj letih pa so izoblikovali dovolj skladb, da so posneli prvenec Predigra, ki je izšel pred dvajsetimi leti. Več o njem je povedal njihov bobnar Gaber Marolt.
Sweet Peak je elektro-house ekipa, ki prihaja s Sladkega vrha. Predstavili so aktualni singel Kaj bi ti brez mene, ki smo ga izbrali na razpisu Imamo novo glasbo.
Ko so Koala Voice leta 2015 predstavili album Kangaroo’s A Neighbour, so ga prvič v živo zaigrali ravno na Valu 202, v studiu 26. Zdaj so se vanj vrnili z drugim studijskim albumom Wolkenfabrik.
Ko so Koala Voice leta 2015 predstavili album Kangaroo’s A Neighbour, so ga prvič v živo zaigrali ravno na Valu 202, v studiu 26. Zdaj so se vanj vrnili z drugim studijskim albumom Wolkenfabrik.
E^st - Life Goes On St. Vincent - Pills The National - I'll Still Destroy You Koala Voice - Oxygen Thief Dagny - Love You Like That Fickle Friends - Hard To Be Myself The Marías - Déjate Llevar Morgxn - Bruised Fever Ray - To The Moon And Back Syd Feat. Sampha - Show Love Mgmt - Little Dark Age Esther Vallee - Numbers Hamilton Leithauser Feat. Angel Olsen \tHeartstruck (Wild Hunger) Weaves - Walkaway Jessica Lea Mayfield - Sorry Is Gone Jessica Lea Mayfield - Offa My Hands Chela - Bad Habit Jessie Ware Feat. Paul Buchanan - Thinking About You Bishop Briggs - Dream Mabel - Low Key Yumi Zouma \t- Us, Together Yumi Zouma \t- Other People Litany - Bedroom Ella Vos - Rearrange
Ko se na Gosposvetski cesti v Ljubljani s prenovo ceste odpre zgodovina
Predstavljamo dvojec PiP. Prvi plod tega sodelovanja je skladba Trenutek, izbranka razpisa Imamo novo glasbo.
Kako zapuščene stavbe vplivajo na naše okolje in kaj vse nam sporočajo? Kazijo naš prostor ali mu dodajo vrednost? Pablo Maurer je ameriški fotograf, ki se pretežno ukvarja s fotografiranjem zapuščenih stavb v Združenih državah, v Sloveniji se s tem ukvarja Maruša Puhek, ki je tudi ustanovila spletno stran Abandoned Slovenia. Oba pravita, da bi bila zanju tragedija, če bi takšne stavbe, iz katerih črpata navdih, porušili. Romantičen pogled na stavbe bo malce bolj kritično pokomentirala sociologinja Srna Mandić, ki se ukvarja z vprašanjem prostorske problematike in obnove starih stavb.
Neveljaven email naslov