Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta konec tedna bo v Mariboru že 53. Zlata lisica, ki za Maribor ni le postojanka v karavani smučarskega pokala v alpskem smučanju, ampak je z leti postala nepogrešljiv del identitete mesta in njenih prebivalcev. Pred valovski mikrofon smo ujeli tri, ki so jo spremljali vsak po svoje – Smiljana Pušenjaka, ki je bil kar nekaj let uradni fotograf lisice, Igorja Irgoliča – Furgulo, ki je mestni posebnež in zbiralec, in pa etnologinjo in poznavalko mesta Jernejo Ferlež.
Prva Zlata lisica je bila 27. in 28. februarja leta 1964. “Imeli smo idejo, željo in voljo, da pripeljemo najboljše smučarke na svetu v Maribor, seveda pa si nismo mislili, kako veliko in pomembno tekmovanje bo iz tega nastalo. Toda saj takrat še ni bilo niti svetovnega pokala,” na uradni spletni strani Zlate lisice povzemajo Dušana Senčarja, prvega predsednika organizacijskega odbora, ki je veljal za strogega šefa in organizatorja. In to dobesedno, se spominja Smiljan Pušenjak, ki je na tekmovanje več desetletij gledal skozi fotografski objektiv:
»Včasih nas je tudi oklofutal, če kakšne naloge nismo opravili pravočasno. Navadili smo se, da smo sedeli tako, da smo se klofutam čim bolj izognili.«
Sam se spominja številnih anekdot, povezanih z Zlato lisico. Med drugim se je nekoč s fotoaparatom povzpel na sod, pri tem so se mu strgale hlače, da so na plano pogledale bele spodnjice. S tem je povzročil veliko smeha.
Z leti se je Zlata lisica vse bolj ugnezdila v zavest Mariborčanov. Na neki način je postala krajevni praznik, ko so podjetja za en dan zapirala vrata zaradi kolektivnega dopusta, se spominja mariborski »original«, zbiratelj Igor Irgolič – Furgula. »Veliko podjetij je dalo zaposlenim prost dan za tekmo. Tja so jih peljali s posebej za to najetimi avtobusi.«
Izložbe v mestu so nekdaj med Zlato lisico kar tekmovale, katera bo ozaljšana bolj prebrisano in po lisičje, v mestu so imeli Lisičkin ples, Zlata lisica je krojila tudi modne smernice. Mariborčanke so se kitile z lisicami okoli vratu, na marsikaterem bolšjem sejmu se da še vedno najti lisičja krzna izpred desetletij, Furgula pa si je tudi zapomnil, da so lokalna dekleta privzela nenavadno navado.
»Nekatere so obule pancerje in po mestu hodile, kot da bi bile del smučarske karavane.«
Jerneja Ferlež, etnologinja, avtorica knjige Mariborska dvorišča, ima kot pripadnica nekoliko mlajše generacije na lisičji spektakel v mestu drugačne spomine od dozdajšnjih sogovornikov: »Meni osebno se je najbolj vtisnila v spomin Hanni Wenzel. Še vedno se spomnim, kako sem se zavedala, da je ona v mestu, da je čisto blizu mene.«
Zlata lisica pa je bila pri Mariborčanih povezana tudi z vremenom.
»Obstaja zlato pravilo, da je v obdobju Zlate lisice zelo lepo vreme, v tistem tednu se vreme vedno neverjetno izboljša. Že ko izvemo datum, vemo, da bo to lep teden.«
Ta konec tedna bo v Mariboru že 53. Zlata lisica, ki za Maribor ni le postojanka v karavani smučarskega pokala v alpskem smučanju, ampak je z leti postala nepogrešljiv del identitete mesta in njenih prebivalcev. Pred valovski mikrofon smo ujeli tri, ki so jo spremljali vsak po svoje – Smiljana Pušenjaka, ki je bil kar nekaj let uradni fotograf lisice, Igorja Irgoliča – Furgulo, ki je mestni posebnež in zbiralec, in pa etnologinjo in poznavalko mesta Jernejo Ferlež.
Prva Zlata lisica je bila 27. in 28. februarja leta 1964. “Imeli smo idejo, željo in voljo, da pripeljemo najboljše smučarke na svetu v Maribor, seveda pa si nismo mislili, kako veliko in pomembno tekmovanje bo iz tega nastalo. Toda saj takrat še ni bilo niti svetovnega pokala,” na uradni spletni strani Zlate lisice povzemajo Dušana Senčarja, prvega predsednika organizacijskega odbora, ki je veljal za strogega šefa in organizatorja. In to dobesedno, se spominja Smiljan Pušenjak, ki je na tekmovanje več desetletij gledal skozi fotografski objektiv:
»Včasih nas je tudi oklofutal, če kakšne naloge nismo opravili pravočasno. Navadili smo se, da smo sedeli tako, da smo se klofutam čim bolj izognili.«
Sam se spominja številnih anekdot, povezanih z Zlato lisico. Med drugim se je nekoč s fotoaparatom povzpel na sod, pri tem so se mu strgale hlače, da so na plano pogledale bele spodnjice. S tem je povzročil veliko smeha.
Z leti se je Zlata lisica vse bolj ugnezdila v zavest Mariborčanov. Na neki način je postala krajevni praznik, ko so podjetja za en dan zapirala vrata zaradi kolektivnega dopusta, se spominja mariborski »original«, zbiratelj Igor Irgolič – Furgula. »Veliko podjetij je dalo zaposlenim prost dan za tekmo. Tja so jih peljali s posebej za to najetimi avtobusi.«
Izložbe v mestu so nekdaj med Zlato lisico kar tekmovale, katera bo ozaljšana bolj prebrisano in po lisičje, v mestu so imeli Lisičkin ples, Zlata lisica je krojila tudi modne smernice. Mariborčanke so se kitile z lisicami okoli vratu, na marsikaterem bolšjem sejmu se da še vedno najti lisičja krzna izpred desetletij, Furgula pa si je tudi zapomnil, da so lokalna dekleta privzela nenavadno navado.
»Nekatere so obule pancerje in po mestu hodile, kot da bi bile del smučarske karavane.«
Jerneja Ferlež, etnologinja, avtorica knjige Mariborska dvorišča, ima kot pripadnica nekoliko mlajše generacije na lisičji spektakel v mestu drugačne spomine od dozdajšnjih sogovornikov: »Meni osebno se je najbolj vtisnila v spomin Hanni Wenzel. Še vedno se spomnim, kako sem se zavedala, da je ona v mestu, da je čisto blizu mene.«
Zlata lisica pa je bila pri Mariborčanih povezana tudi z vremenom.
»Obstaja zlato pravilo, da je v obdobju Zlate lisice zelo lepo vreme, v tistem tednu se vreme vedno neverjetno izboljša. Že ko izvemo datum, vemo, da bo to lep teden.«
Bomb Shell je energična mlada skupina na slovenski glasbeni sceni. V okviru projekta Imamo novo glasbo predstavljamo njeno skladbo Poletim.
Ob zgoščevanju in zastoju prometa se umikamo skrajno levo in desno, torej tudi prek črte ter na odstavni pas, ki se zdaj s spremembo zakonodaje širi za vsaj dva metra.
Ura in pol četrtkovega večera je bila na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej ste lahko slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa je posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.
Ura in pol četrtkovega večera bo na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej boste slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa bo posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.
Po več kot enoletnem delu je ekipa filma Železne stopinje pripravljena na premiero, ki bo 13.10.2017 v Kinu Šiška. Producent in idejni vodja projekta Denis Brnčič pravi, da so metalci eni najbolj zvestih pripadnikov katerekoli subkulture. Film Železne stopinje bo dokumentiral heavy metal sceno na Slovenskem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
MRFY - ANAKIN THE 1975 - MILK RATIONALE - RE:UP RATIONALE - OIL AND WATER ALICE BLUE - HEARTBEAT AQUILO - THIN KELELA - LKM KELELA - BLUE LIGHT DANDELION CHILDREN - NUMB RYAN ADAMS - BACK IN YOUR HEAD LIV - HURTS TO LIV GRYFFIN - NOBODY COMPARES TO YOU CULTS - OFFERING LEON - NO GOODBYES KELE OKEREKE feat. OLLY ALEXANDER - GROUNDS FOR RESENTMENT AGES AND AGES - HOW IT FEELS CHELSEA CUTTLER - YOU MAKE ME CHELSEA CUTTLER - SNOW IN OCTOBER LAUV - EASY LOVE MAJID JORDAN FEAT. DVSN - MY IMAGINATION MANCHESTER ORCHESTRA - THE GOLD MANCHESTER ORCHESTRA - THE ALIEN SLOW DANCER - DON'T BELIEVE SABRINA CLAUDIO – FROZEN
Eden največjih izzivov za strokovnjake, ki se ukvarjajo s prosto živečimi živalmi je - kako ugotoviti koliko jih je? Kako jih prešteti? Kako oceniti njihovo številčnost? Slovenski strokovnjaki že vse od leta 2007 za to uporabljajo genetiko - s pomočjo genske analize najdenih iztrebkov ocenijo številčnost populacije. To so pri nas naredili tudi pri preštevanju medvedov - v okviru projekta Life Dinalp Bear so naši strokovnjaki, vodilni v svetu na tem področju, z izpopolnjeno molekularno genetsko analizo ocenili, da je bilo konec leta 2015 v Sloveniji 564 medvedov. Glede na leto 2007, ko so jih prvič prešteli na ta način je to kar tretjinski, 33% porast populacije. Kako natančno je tovrstno štetje, kaj sploh je molekularna genetika, kako je potekala raziskava in kakšne so njene posledice?
Dare Kaurič je eden najbolj prepoznavnih glasbenih ustvarjalcev v slovenskem pop miljeju. Pa ne samo tam; njegova zgodba se je začela v punk bendu Kuzle v 80-ih, nadaljevala s projektom Radio Panoi in duetom Bojler, v 90-ih pa je pristal v Kingstonih. Vmes pa spisal tudi nekaj hitov za Zablujeno Generacijo.
BANKS - UNDERDOG BORNS - SWEET DREAMS MOKITA & MATY NOYES - GOODBYE SHOUT OUT LOUDS - TONIGHT I HAVE TO LEAVE IT SHOUT OUT LOUDS - FALL HARD OSCAR AND THE WOLF - RUNAWAY LANY - SUPER FAR JORJA SMITH X PREDITAH - ON MY MIND LIGHTS - WE WERE HERE THE NEIGHBOURHOOD - YOU GET ME SO HIGH THE NEIGHBOURHOOD - SADDERDAZE LIZ HUETT - STFU & HOLD ME (explicit) ELLI INGRAM - TABLE FOR TWO FIRST AID KIT - IT'S A SHAME NICK MULVEY - UNCONDITIONAL THE HORRORS - POINT OF NO REPLY THE HORRORS - WORLD BELOW CULTS - I TOOK YOUR PICTURE JORDAN RAKEI - LUCID GIRLPOOL - IT GETS MORE BLUE NOW, NOW - YOURS R I T U A L - WOULDN'T BE LOVE R I T U A L - DROWN THE LOVERS
Povedano drugače: od blizu vidiš šraufe, ki vrtijo to kolesje.
Katalonci se pripravljajo na nedeljski referendum o neodvisnosti te regije na severovzhodu Španije. V mestih in vaseh trenutno vlada nekakšno izredno stanje, saj španska vlada izvedbi referenduma nasprotuje in prek groženj s finančnimi in zapornimi kaznimi za uradnike in politične predstavnike, racijami, prevzemom nadzora nad financami te avtonomne regije in intenzivnim iskanjem volilnih lističev ter skrinjic pritiska na lokalne oblasti. Razmere komentira Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik, ki že več kot desetletje podrobno spremlja razvoj razprav o katalonski neodvisnosti.
V glasbenih Noticah smo nadaljevalio krog predstavitev izbrancev razpisa Imamo novo glasbo. Gre za sodelovanje naše hiše in ministrstva za kulturo, namen razpisa pa je predvsem spodbujanje produkcije novih skladb v slovenskem jeziku ter povečanje deleža kakovostne domače glasbe. Tokrat so bili na vrsti rokerji Up N' downs.
Ahmada, ki je uspešen primer integracije, Slovenija po 19. mesecih vrača na Hrvaško. Ni jasno po kakšnem ključu. "Rabim delo, pravijo, da ne morem, ker imam Dublin. Rad bi se šolal, pravijo, da imam Dublin. Rad bi jedel, pravijo, da imam Dublin. Ti imaš dušo, jaz imam dušo. Ti imaš srce, jaz imam srce. Kaj delam jaz narobe?"
Odzvali smo se na pismo poslušalke iz Izole, ki je opozorila na slabo javno razsvetljavo v starem mestnem jedru Izole.
Domača ekipa je bila boljša, podjetnejša, učinkovitejša. Rutinirano je zmagala in potrdila svoj evropski sloves.
MORRISSEY - SPENT THE DAY IN BED GAŠPER FEAT. ZALA KRALJ - VALOVI WILD BEASTS - PUNK DRUNK & TREMBLING WILD BEASTS - BED OF NAILS TOVE LO - DISCO TITS TOVE STYRKE - MISTAKES BEN GIBBARD - THE CONCEPT FUTURSKI - DECISIONS FUTURSKI - PRESSURE OF YOUR PRESSURE ARIEL PINK - FEELS LIKE HEAVEN RY X - BAD LOVE MUNA - ON MY WAY LEON - I BELIEVE IN US ODESZA FEAT. NAOMI WILD - HIGHER GROUND ODESZA FEAT. LEON BRIDGES - ACROSS THE ROOM JESSIE WARE - ALONE FATHER JOHN MISTY - THINGS IT WOULD HAVE BEEN HELPFUL TO KNOW BEFORE THE REVOLUTION ANNA LEONE - MY SOUL I KAT DAHLIA - BODY AND SOUL
Neveljaven email naslov