Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki velja za največji regonalni arhiv v Slovenji, zaznamuje 120 let. "Arhivi pri nas še vedno v slabih prostorih, a na pragu digitalizacije."
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Če bi vse pisno, kar hrani, zložili v vrsto, bi ta segala od središča Ljubljane do Grosuplja. “V Ljubljani hranimo približno polovico tega,” razlaga direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana mag. Mitja Sadek, “lahko si predstavljate, kako je, ko pride stranka k nam in si želi točno določen dokument.” Sadek delo arhivista primerja z detektivskim delom. Arhivisti morajo biti po njegovem široko razgledani, interdisciplinarno naravnani, pripravljeni sedeti dolge ure in za povrh z nekakšnim “erosom za zgodovino.”
“Pri nas pravimo, da obolevamo za arhivitisom.”
Zgodovinski arhiv Ljubljana letos zaznamuje 120-letnico obstoja. Kot prvi arhivar je bil v njem zaposlen pesnik in duhovnik Anton Aškerc, ki velja tudi za prvega poklicnega arhivarja na Slovenskem.
Iz njegovih časov so v t.i. francoski sobi v depojih arhiva še vedno vidne stopnice, ki se končajo dobesedno v steni. “Po teh stopnicah je Aškerc prenašal gradivo iz arhivskih depojev, ki so bili tu, kjer je arhiv zdaj. Njegova pisarna pa je bila tam, kjer so danes prostori Mestne občine Ljubljana. Oboje so pozneje umetno pregradili s steno,” razlaga Sadek.
Ohranili so se tudi Aškerčevi zapisi, ko je le pet dni po nastopu službe julija 1898 ugotavljal klavrno stanje arhiva in kaj vse bi bilo treba storiti.
“Načrt mojega dela bi bil torej, da moram dati posamezne kose, knjige et cetera osnažiti prahu, ki se ga je nabralo na cente. Drugače stvari ni moč v roke jemati. Arhivno sobo je treba očistiti nepotrebnih ropotij, na primer mišjih pasti, bobnov et cetera. Soba se mora vsak dan temeljito prezračiti, zakaj zrak v njej je grozen in človeku, ki dela v njej, naravnost poguben.”
Sprva je bil mestni arhiv, pozneje pa se je preoblikoval v regionalnega. Pokriva območje nekdanje dežele Kranjske od Jesenic do Metlike, območje, na katerem živi približno polovica prebivalstva Slovenije. Hranijo na primer izvleček urbarja deželnoknežjega mesta Kranj iz sredine 18. stoletja, notni zapis glasbe Marjana Kozine za prvi slovenski zvočni igrani in celovečerni film Na svoji zemlji iz leta 1948, Tavčarjevo poročno fotografijo, oporoko Janeza Trdine (17. maj 1893), člansko izkaznico Stanka Bloudka v Mednarodnem olimpijskem komiteju iz leta 1948 in tako naprej.
Ena od rednih strank v arhivu je doktorica zgodovinskih znanosti Dragica Čeč, ki včasih delu v arhivu posveti tudi več deset ur na teden. “Kot raziskovalka se rada ukvarjam z mikrozgodovino, iščem življenjske zgodbe ljudi. Zanimivo je slediti temu, kako se te zgodbe sestavljajo v zelo različnih dokumentih, celo različnih arhivih.”
Trenutno brska po gradivu o oskrbi revnih in starostnikov v prvi polovici 19. stoletja. Da se lahko prebije skozi metre po večini pisnega gradiva – papir iz tistih časov je, mimogrede, dosti težji od tega, ki ga poznamo danes –, mora znati brati gotico, razumeti nemško, italijansko in latinsko.
Arhivsko gradivo se zlasti v zadnjem obdobju pospešeno spreminja, postaja digitalno. “Arhivi se transformirajo, prilagajajo se razvoju, postali bodo arhivi digitalnih zapisov,” razlaga Sadek. Spremenili so se tudi uporabniki, ki pričakujejo, da se bodo do vsega dokopali že s klikom. A v arhivih ne gre tako hitro, dodaja Dragica Čeč. “Opažam, da želi moderni obiskovalec dobiti vse na pladnju. A to ni nekaj, kar lahko dobiš z enim klikom. Tu je pomembna potrpežljivost, biti moraš vztrajen.”
Nekatere težave pa so identične Aškerčevim časom. “Za slovensko arhivistiko je znano, da deluje v zelo slabih prostorskih razmerah. Pri nas ni niti enega namensko zgrajenega arhiva. Konkretno naš v Ljubljani in Novem mestu deluje v zelo slabih pogojih. Kot taki ne moremo izpolnjevati svojega arhivskega poslanstva v tako veliki meri, kot bi želeli,” je kritičen Sadek.
Pa še jezkovni poduk: Arhivist ni enako arhivar, opozarja Sadek. Za arhivista se zahteva sedma stopnja izobrazbe, njegovo delo je bolj interdisciplinarno, medtem ko lahko delo arhivarja opravlja nekdo s peto stopnjo izobrazbe.
arhivíst -a m (ȋ)
kdor opravlja arhiviranje: filmski arhivisti; sodelovanje arhivistov in kustosovarhivár -ja m (á)
strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar
Zgodovinski arhiv je danes največji slovenski regionalni arhiv. V enotah v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu in Idriji hrani okoli 16 tekočih km gradiva. V letu svoje okrogle obletnice so na svoji spletni strani objavili vrsto zanimivih dokumentov iz zgodovine, med drugim digitalizirane zapisnike sej ljubljanskega mestnega sveta od leta 1520 naprej, vsak mesec pa objavijo tudi novo arhivalijo, najzanimivejše arhivske dokumente, ki jim pridejo pod prste.
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki velja za največji regonalni arhiv v Slovenji, zaznamuje 120 let. "Arhivi pri nas še vedno v slabih prostorih, a na pragu digitalizacije."
Veste, kdaj je stvar za v arhiv? Ko dopolni 30 let oziroma ko se kolo zgodovine obrne za generacijo naprej. Dokumente, ki so jih tekom stoletij ustvarili na območju od Jesenic do Metlike, na ozemlju nekdanje Kranjske, od leta 1898 sistematično zbira in popisuje Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji tovrstni arhiv v Sloveniji.
Če bi vse pisno, kar hrani, zložili v vrsto, bi ta segala od središča Ljubljane do Grosuplja. “V Ljubljani hranimo približno polovico tega,” razlaga direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana mag. Mitja Sadek, “lahko si predstavljate, kako je, ko pride stranka k nam in si želi točno določen dokument.” Sadek delo arhivista primerja z detektivskim delom. Arhivisti morajo biti po njegovem široko razgledani, interdisciplinarno naravnani, pripravljeni sedeti dolge ure in za povrh z nekakšnim “erosom za zgodovino.”
“Pri nas pravimo, da obolevamo za arhivitisom.”
Zgodovinski arhiv Ljubljana letos zaznamuje 120-letnico obstoja. Kot prvi arhivar je bil v njem zaposlen pesnik in duhovnik Anton Aškerc, ki velja tudi za prvega poklicnega arhivarja na Slovenskem.
Iz njegovih časov so v t.i. francoski sobi v depojih arhiva še vedno vidne stopnice, ki se končajo dobesedno v steni. “Po teh stopnicah je Aškerc prenašal gradivo iz arhivskih depojev, ki so bili tu, kjer je arhiv zdaj. Njegova pisarna pa je bila tam, kjer so danes prostori Mestne občine Ljubljana. Oboje so pozneje umetno pregradili s steno,” razlaga Sadek.
Ohranili so se tudi Aškerčevi zapisi, ko je le pet dni po nastopu službe julija 1898 ugotavljal klavrno stanje arhiva in kaj vse bi bilo treba storiti.
“Načrt mojega dela bi bil torej, da moram dati posamezne kose, knjige et cetera osnažiti prahu, ki se ga je nabralo na cente. Drugače stvari ni moč v roke jemati. Arhivno sobo je treba očistiti nepotrebnih ropotij, na primer mišjih pasti, bobnov et cetera. Soba se mora vsak dan temeljito prezračiti, zakaj zrak v njej je grozen in človeku, ki dela v njej, naravnost poguben.”
Sprva je bil mestni arhiv, pozneje pa se je preoblikoval v regionalnega. Pokriva območje nekdanje dežele Kranjske od Jesenic do Metlike, območje, na katerem živi približno polovica prebivalstva Slovenije. Hranijo na primer izvleček urbarja deželnoknežjega mesta Kranj iz sredine 18. stoletja, notni zapis glasbe Marjana Kozine za prvi slovenski zvočni igrani in celovečerni film Na svoji zemlji iz leta 1948, Tavčarjevo poročno fotografijo, oporoko Janeza Trdine (17. maj 1893), člansko izkaznico Stanka Bloudka v Mednarodnem olimpijskem komiteju iz leta 1948 in tako naprej.
Ena od rednih strank v arhivu je doktorica zgodovinskih znanosti Dragica Čeč, ki včasih delu v arhivu posveti tudi več deset ur na teden. “Kot raziskovalka se rada ukvarjam z mikrozgodovino, iščem življenjske zgodbe ljudi. Zanimivo je slediti temu, kako se te zgodbe sestavljajo v zelo različnih dokumentih, celo različnih arhivih.”
Trenutno brska po gradivu o oskrbi revnih in starostnikov v prvi polovici 19. stoletja. Da se lahko prebije skozi metre po večini pisnega gradiva – papir iz tistih časov je, mimogrede, dosti težji od tega, ki ga poznamo danes –, mora znati brati gotico, razumeti nemško, italijansko in latinsko.
Arhivsko gradivo se zlasti v zadnjem obdobju pospešeno spreminja, postaja digitalno. “Arhivi se transformirajo, prilagajajo se razvoju, postali bodo arhivi digitalnih zapisov,” razlaga Sadek. Spremenili so se tudi uporabniki, ki pričakujejo, da se bodo do vsega dokopali že s klikom. A v arhivih ne gre tako hitro, dodaja Dragica Čeč. “Opažam, da želi moderni obiskovalec dobiti vse na pladnju. A to ni nekaj, kar lahko dobiš z enim klikom. Tu je pomembna potrpežljivost, biti moraš vztrajen.”
Nekatere težave pa so identične Aškerčevim časom. “Za slovensko arhivistiko je znano, da deluje v zelo slabih prostorskih razmerah. Pri nas ni niti enega namensko zgrajenega arhiva. Konkretno naš v Ljubljani in Novem mestu deluje v zelo slabih pogojih. Kot taki ne moremo izpolnjevati svojega arhivskega poslanstva v tako veliki meri, kot bi želeli,” je kritičen Sadek.
Pa še jezkovni poduk: Arhivist ni enako arhivar, opozarja Sadek. Za arhivista se zahteva sedma stopnja izobrazbe, njegovo delo je bolj interdisciplinarno, medtem ko lahko delo arhivarja opravlja nekdo s peto stopnjo izobrazbe.
arhivíst -a m (ȋ)
kdor opravlja arhiviranje: filmski arhivisti; sodelovanje arhivistov in kustosovarhivár -ja m (á)
strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar
Zgodovinski arhiv je danes največji slovenski regionalni arhiv. V enotah v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu in Idriji hrani okoli 16 tekočih km gradiva. V letu svoje okrogle obletnice so na svoji spletni strani objavili vrsto zanimivih dokumentov iz zgodovine, med drugim digitalizirane zapisnike sej ljubljanskega mestnega sveta od leta 1520 naprej, vsak mesec pa objavijo tudi novo arhivalijo, najzanimivejše arhivske dokumente, ki jim pridejo pod prste.
Odgovori: Planica, OI Soči in sprint, športnica, ki smo jo iskali, pa je smučarska tekačica Vesna Fabjan.
Tokrat o poslovni praksi portala mojeznanje.si. Več uporabnikov je preizkusilo njihovo 15-dnevno brezplačno preizkusno obdobje, ki so ga pozabili prekiniti. S tem so samodejno postali celoletni naročniki, kar jih je stalo skoraj 240 evrov. V podjetju pravijo, da so splošni pogoji jasni, uporabniki pa menijo, da gre za zavajajočo prakso spretnega skrivanja pogojev.
Julija lani so proti Marsu poletele kar tri misije – kitajska, ameriška in misija Združenih arabskih emiratov. Prva je rdeči planet na začetku februarja dosegla arabska sonda Marsovo upanje, le dan pozneje še kitajska, čez dober teden pa še ameriška odprava. Slednja je na površini rdečega planeta tudi uspešno odvrgla marsovski rover, ki je na Zemljo že poslal prve posnetke. Preostali dve uspešno krožita okoli Marsa in prav tako pošiljata prve podatke. Kaj si od marsovskih misij obetajo znanstveniki na Zemlji pa več v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom, profesorjem astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Tri vprašanja, trije odgovori, en športnik, ki povezuje vse tri. Iskali in gostili smo Žana Koširja.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki se ta konec tedna končuje v Cortini d'Ampezzo, je zdravnik slovenske reprezentance dr. Matjaž Turel, sicer vodja bolnišničnega oddelka za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dr. Turel se je v zadnjem letu veliko ukvarjal z raziskovanjem značilnosti in posledic bolezni Covid-19 in pripravil tudi nekaj spletnih predavanj za širšo javnost na to temo. V pogovoru z Igorjem Tomincem je spregovoril o prvenstvu po zdravstveni plati, o posledicah bolezni za športnike in o perspektivah športnih prireditev v letošnjem letu, ki bo očitno še naprej precej zaznamovano s koronavirusom.
Epidemija in ukrepi proti njej so vplivali na številna področja našega življenja, tudi na naše prehranjevalne navade. Inštitut za nutricionistiko je po prvi raziskavi vpliva prvega vala ta teden objavil rezultate raziskave o vplivu drugega vala na naše prehranjevalne navade. Zaskrbljenost prebivalcev zaradi epidemije se je zmanjšala, kako pa je to vplivalo na naš odnos do hrane? Gorazd Rečnik je na Inštitut za nutricionistiko poklical doktorico Anito Kušar.
Tri vprašanja, trije odgovori, en športnik, ki povezuje vse tri. Iskali in gostili smo Filipa Flisarja.
Letošnji pust se je preselil na splet in tam je po 30. letih našel svoj prostor tudi Fašenk v Lotmerki. Turistično društvo Ljutomer, ki je vsa tri desetletja skrbelo za izvedbo pustnega rajanja na ljutomerskem Glavnem trgu, pa je tudi letos razpisalo nagrade za najlepšo otroško, najboljšo odraslo in najizvirnejšo skupinsko masko. Ker je nedeljska povorka odpadla, bo komisija pregledala in ocenila poslane fotografije, ki jih lahko maškare pošiljajo še do polnoči, najboljši bodo prejeli praktične nagrade. Vsi pa upajo, da bodo že prihodnje leto lahko zimo preganjali spet kar sredi Ljutomera.
V karnevalski prestolnici Slovenije, na Ptuju in okoliških vaseh, kurenti, koranti in druge tradicionalne pustne maske že vse od svečnice pridno preganjajo vse slabo in kličejo pomlad. Da gre za poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod in ga nosijo v srcu, pravijo koranti in tudi letos je kljub številnim prepovedim in omejitvam v Podravju v mestu in vaseh slišati kurentove zvonce, seveda ob upoštevanju priporočil in omejitev. Takšne kurentove obhode je Unesco leta 2017 prepoznal kot izjemno kulturno dediščino in jih uvrstil na svoj seznam.
Nekje piše, da Josipa Lisac ni kot drugi. Zapis se nadaljuje, da je ena izmed redkih umetnic med umetniki, ki je sposobna, da je v svoji kakovosti vsakič drugačna. Pri svojem občinstvu vsakič uspe izzvati močno radovednost. Vsestranska umetnica, ki bi jo mnogi označili za ekstravagantno, čeprav sama to zavrača, je ena izmed najbolj spoštovanih pevk na Hrvaškem. V svoji 54-letni karieri pa je nastopala že povsod po svetu. Tudi v Sloveniji je ni treba prav posebej predstavljati. Na svoj rojstni dan, 14. februarja, bo Josipa Lisac nastopala na virtualnem koncertu. Tako se ji bo na nek način uresničila želja o teleportaciji. Očitno je res vizionarka.
Ob koncu leta 2020 smo vas na Valu 202 prek družabnih omrežij pozivali, da nam v "ne ravno dobrem letu" vseeno poveste kako #dobrozgodbo. No, in tale zgodba je pravzaprav od takrat. Nastala je na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, čisto malo pa je (vsaj v njen začetek) vključen tudi Val 202.
Sektor koncertne dejavnosti je zaradi epidemija obstal med prvimi in kot kaže, bo začel med zadnjimi. Organizatorji, izvajalci in podizvajalci koncertne dejavnosti ne sedijo pri miru, predvsem si želijo delati in zaslužiti. Andrej Sevšek je predstavnik Združenja organizatorjev koncertov, ki je v zadnjih mesecih predvsem s predlogi in deloma rešitvami skušala najprej vzpostaviti dialog z odločevalci.
Emkej je v svoje priporočilo je združil tri predloge. Hip hop glasbenik, ustanovitelj Wudisban Records, član mariborskega kolektiva Tekochee Kru, bo 11. februarja izdal svoj novi samostojni album Veš kaj bi ti mogo.
Florian Lamblin je vodja mednarodnega razvoja kolesarske dirke po Franciji. Njegova vloga je predvsem tržna, saj razvija nova področja, na katerih bi dirka, ki prinese približno 150 milijonov evrov na leto, ustvarila še več prihodkov. Tukaj je za organizatorje konec koncev zanimiva tudi Slovenija zaradi močno povečanega zanimanja za dirko v zadnjih letih. Z gostom o trendih gledanosti, nadaljnjih smereh trženja in vplivu finančnega vložka na izbiro krajev na trasi.
Eno od pogostejših vprašanj, ki jih zasledimo v zadnjem času v povezavi z epidemijo covida-19 je, kje je letos gripa in druge viroze. Lani je bil vrhunec pojavljanja gripe prav konec januarja in v začetku februarja. Pojavljanje gripe in drugih akutnih okužb dihal spremljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in o tem, ali je letos virus influence navzoč ali ne, smo vprašali doktorico medicine Evo Grilc iz Centra za nalezljive bolezni NIJZ.
Kako poteka praktični pouk v šolskih programih Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer se izobražujejo in urijo prihodnji avtomehaniki, logistični in strojni tehniki, oblikovalci tekstilij, mehatroniki in tako naprej? Ali lahko dijaki pri delodajalcih opravljajo obvezno prakso? Ali bi lahko zagotovili varno okolje med prakso za dijake, čeprav se ukrepi še ne bodo sprostili za vse? O tem in še čem se je Aleš Smrekar pogovarjal z ravnateljico SIC Ljubljana Fani Al Mansour.
Kaj mora skladba vsebovati, da postane bondovska? Katere so se najbolj vtisnile v kolektivni spomin? In katere bi morale postati zaščitni znak slovite franšize, pa jim to ni uspelo?
Venancio Lopez je nekdanji dolgoletni selektor španske izbrane vrste v dvoranskem nogometu, s svojimi nogometaši je bil evropski in svetovni prvak. Nasledniku je mesto prepustil po porazu v finalu zadnjega evropskega prvenstva v ljubljanskih Stožicah pred tremi leti, ko je prvak postala Portugalska. Lopez je danes direktor vseh španskih futsal selekcij in tudi gostitelj tokratnega gostovanja Slovenije v Madridu. Celotno dogajanje poteka znotraj mehurčka v nacionalnem nogometnem centru Ciudad del Fútbol de Las Rozas v mestu nogometa severno od Madrida. Lahko bi mu rekli špansko Brdo pri Kranju, a na precej večji površini, z več igrišči, dvoranami in drugimi objekti, tudi s hotelom, ki v času koronakrize predstavlja mehurček za reprezentance, sodnike in druge uradne osebe, ki se srečujejo na igrišču.
Zložljive smuči za lažje osvajanje zahtevnih terenov in preprostejše potovanje bodo kmalu na voljo tudi rekreativnim smučarjem. Elanova prebojna inovacija je menda najbolj pozornost vzbujajoča v 75-letni zgodovini podjetja. Koliko znanja, prilagajanja in stranpoti je bilo potrebnih zanjo? Odgovarjata sogovornika Leon Korošec, direktor zimske divizije, in Vinko Avguštin, vodja razvoja.
Konec lanskega leta je zaživela nova aplikacija KamBi, ki bo mladim pomagala pri izbiri študija in poklica. Aplikacija, ki je nastala v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo!, namenjena pa je predstavitvi inženirskih poklicev in vpogledu vanje. Mladi bodo preverili ujemanje svojih kompetenc s posameznimi profili, spoznali bodo poklice iz prakse, ki jih inženirji in inženirke predstavijo tudi skozi video zgodbe. Idejno zasnovo aplikacije, njen razvoj in pomen aplikacije za promocijo inženirskih poklicev je pojasnila Teja Primožič, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko UL, bodoča inženirka in projektna vodja razvoja aplikacije.
Neveljaven email naslov