Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sredi februarja je Gregor Erjavec s prijateljema odšel v Grčijo za tri tedne … in tam ostal pet mesecev. O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, če bi po njej posneli film, pa bi ga lahko naslovili Prišel je z zadnjim, odšel s prvim. Tatjana Pirc se je končno srečala z glavnim junakom, ki ji je povedal koronazgodbo, nabito s pozitivno energijo.
Kako je Gregor Erjavec odšel v Grčijo za tri tedne in tam ostal pet mesecev
O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, zgodba pa me je spomnila na film o Angležu (Hugh Grant), ki je šel na hrib in se vrnil z gore. Glavno vlogo v našem filmu, ki bi ga lahko imenovali tudi Prišel je z zadnjim, odšel s prvim, je vrhunsko odigral nasmejani in vitalni Gregor Erjavec, ki mi je, ko sva se končno srečala v Ljubljani, najprej razložil:
"Od letošnjega januarja sem na dosmrtnih počitnicah."
Dosmrtne počitnice, kaj to pomeni?
"Da sem končal svojo delovno kariero. Zdaj sem 'penzič'. Prej je bil moj čas zelo strukturiran, determiniran, ko sem se upokojil, pa je čas postal moj, vzel sem ga zase. Tako kot vzamem, kar mi prinese trenutek."
Tak trenutek je Gregorju februarja prinesel mamljivo idejo za pot v Grčijo, najprej do Benetk, od tam s trajektom do Patrasa, potem pa do Ikarije. Načrte za nekajtedensko raziskovanje otoka mu je kmalu porušila epidemija covida 19. Sopotnika sta se vrnila v Slovenijo, Gregor pa si je zaželel ostati še nekaj dni v Grčiji, ki je, če uporabimo njegove besede, topla, prijetna in prijazna dežela.
Odločil se je, da gre na Kreto obiskat prijateljico Slovenko. Ujel je zadnji trajekt in na Kreti ostal kar štiri mesece. Užival je sredi oljčnih nasadov na zahodnem delu otoka, obiskoval čudovite kanjone, nabiral šparglje, povzpel se je tudi na najvišji vrh Krete.
"Razgled s Psiloritisa, ki je visok 2456 metrov, je izjemen. Obkroža ga morje, kar daje temu vzponu drugo dimenzijo, saj si nekje med bogovi in morjem."
Hiša Gregorjeve prijateljice je obdana z oljčnimi gaji, pomarančevci in limonovci. Za zajtrk je jedel pomaranče kar z lupino, ker jih ne škropijo. Bilo je čarobno, pripoveduje Gregor, ki je vrh prvega vala epidemije preživel nekoliko drugače kot mi, ki smo bili zaprti v hišah in stanovanjih. Na Kreti je bilo uradno registriranih le nekaj primerov okužbe, je še povedal Gregor Erjavec, ki pravi, da se Grki radi družijo, objemajo, dotikajo, zato se vsemu temu niso mogli povsem odreči.
Turistična sezona se na Kreti začne zgodaj, saj je podnebje zelo milo. Veliko ljudi je povsem odvisnih od turizma, zato jih je zaprtje otoka zaradi epidemije še toliko bolj prizadelo.
"Ko so državo odprli za turiste, so se trudili, da bi privabili čim več ljudi. Razmišljali so, kakšne preventivne ukrepe naj uvedejo. Na začetku je bilo za tujce obvezno tudi testiranje, pozneje pa so potnikom na trajektih le še merili temperaturo, kar sicer ni pravi pokazatelj okuženosti, je pa vsaj neki minimalni ukrep. Zdaj je okuženih na Kreti več, temu se ni bilo mogoče izogniti."
Domačini so v zadnjih letih najemali kredite za obnovo svojih hiš, starih zgradb, ki so jih zelo lepo prenovili, da bi jih oddajali turistom.
"Če pa ni gostov, nastopijo težave pri vračanju teh kreditov. V Grčiji ni bilo denarnih pomoči. Ljudje so bili prepuščeni samim sebi."
Po prvotnem načrtu naj bi se Gregor z Ikarije v Slovenijo vrnil sredi marca, a se je vse skupaj zavleklo do sredine julija … Na Kreto je prišel z zadnjim trajektom z Ikarije in odšel s prvim, ki je peljal v Benetke.
"Prepustil sem se toku, ne prepuščam pa se paniki in strahovom. Vsi vemo, da strah in panika slabšata odpornost. Covid je potencialna nevarnost, sam pa moraš skrbeti za svoj imunski sistem. Ko sem bil na Kreti, sem imel stike s prijatelji, nisem pa redno spremljal poročil, ker to v človeku ustvarja napetost. Zjutraj sem najprej skrtačil mačka in dva psa, ki sta me čakala pred vrati."
V oljčnih nasadih je bilo veliko dela, aprila je nastopilo sušno obdobje, treba je bilo namakati, skrbeti za drevesa. Kakšno bo letos olivno olje, ki ga prideluje Gregorjeva prijateljica s Krete? "Dobro bo, kot vedno," odgovori Gregor Erjavec.
Takole je epidemija Gregorju spremenila načrte. Pravi, da se je zaradi koronavirusa zgodilo tudi kaj dobrega.
"Ekološko si je planet opomogel v tem času, spoznavamo tudi, da ni vse samo po sebi umevno. Σιγά σιγά. Siga siga. Tako pravijo Grki, kar pomeni počasi, počasi. Z občutkom. Brez naglice. Mediteranske dežele imajo manj stresa kot mi. Sami ustvarjamo svoje notranje stiske s tem, ko mislimo, kaj vse moramo doseči v življenju. Tako porušimo notranji mir in ravnovesje."
Kako pa bo zdaj z njegovimi dosmrtnimi počitnicami?
"Se nadaljujejo. Hčerka živi v Abu Dabiju, rad bi jo obiskal, zato raziskujem, kako lahko pridem tja. Puščava je tudi čarobna. Spet se bom prepustil toku in trenutkom, ki te sami usmerjajo. Treba je imeti zaupanje in pogum, pa se strah razblini."
Gregor Erjavec še pravi, da bo zagotovo kdaj rekel tudi: "Siga, siga. Počasi, počasi."
Sredi februarja je Gregor Erjavec s prijateljema odšel v Grčijo za tri tedne … in tam ostal pet mesecev. O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, če bi po njej posneli film, pa bi ga lahko naslovili Prišel je z zadnjim, odšel s prvim. Tatjana Pirc se je končno srečala z glavnim junakom, ki ji je povedal koronazgodbo, nabito s pozitivno energijo.
Kako je Gregor Erjavec odšel v Grčijo za tri tedne in tam ostal pet mesecev
O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, zgodba pa me je spomnila na film o Angležu (Hugh Grant), ki je šel na hrib in se vrnil z gore. Glavno vlogo v našem filmu, ki bi ga lahko imenovali tudi Prišel je z zadnjim, odšel s prvim, je vrhunsko odigral nasmejani in vitalni Gregor Erjavec, ki mi je, ko sva se končno srečala v Ljubljani, najprej razložil:
"Od letošnjega januarja sem na dosmrtnih počitnicah."
Dosmrtne počitnice, kaj to pomeni?
"Da sem končal svojo delovno kariero. Zdaj sem 'penzič'. Prej je bil moj čas zelo strukturiran, determiniran, ko sem se upokojil, pa je čas postal moj, vzel sem ga zase. Tako kot vzamem, kar mi prinese trenutek."
Tak trenutek je Gregorju februarja prinesel mamljivo idejo za pot v Grčijo, najprej do Benetk, od tam s trajektom do Patrasa, potem pa do Ikarije. Načrte za nekajtedensko raziskovanje otoka mu je kmalu porušila epidemija covida 19. Sopotnika sta se vrnila v Slovenijo, Gregor pa si je zaželel ostati še nekaj dni v Grčiji, ki je, če uporabimo njegove besede, topla, prijetna in prijazna dežela.
Odločil se je, da gre na Kreto obiskat prijateljico Slovenko. Ujel je zadnji trajekt in na Kreti ostal kar štiri mesece. Užival je sredi oljčnih nasadov na zahodnem delu otoka, obiskoval čudovite kanjone, nabiral šparglje, povzpel se je tudi na najvišji vrh Krete.
"Razgled s Psiloritisa, ki je visok 2456 metrov, je izjemen. Obkroža ga morje, kar daje temu vzponu drugo dimenzijo, saj si nekje med bogovi in morjem."
Hiša Gregorjeve prijateljice je obdana z oljčnimi gaji, pomarančevci in limonovci. Za zajtrk je jedel pomaranče kar z lupino, ker jih ne škropijo. Bilo je čarobno, pripoveduje Gregor, ki je vrh prvega vala epidemije preživel nekoliko drugače kot mi, ki smo bili zaprti v hišah in stanovanjih. Na Kreti je bilo uradno registriranih le nekaj primerov okužbe, je še povedal Gregor Erjavec, ki pravi, da se Grki radi družijo, objemajo, dotikajo, zato se vsemu temu niso mogli povsem odreči.
Turistična sezona se na Kreti začne zgodaj, saj je podnebje zelo milo. Veliko ljudi je povsem odvisnih od turizma, zato jih je zaprtje otoka zaradi epidemije še toliko bolj prizadelo.
"Ko so državo odprli za turiste, so se trudili, da bi privabili čim več ljudi. Razmišljali so, kakšne preventivne ukrepe naj uvedejo. Na začetku je bilo za tujce obvezno tudi testiranje, pozneje pa so potnikom na trajektih le še merili temperaturo, kar sicer ni pravi pokazatelj okuženosti, je pa vsaj neki minimalni ukrep. Zdaj je okuženih na Kreti več, temu se ni bilo mogoče izogniti."
Domačini so v zadnjih letih najemali kredite za obnovo svojih hiš, starih zgradb, ki so jih zelo lepo prenovili, da bi jih oddajali turistom.
"Če pa ni gostov, nastopijo težave pri vračanju teh kreditov. V Grčiji ni bilo denarnih pomoči. Ljudje so bili prepuščeni samim sebi."
Po prvotnem načrtu naj bi se Gregor z Ikarije v Slovenijo vrnil sredi marca, a se je vse skupaj zavleklo do sredine julija … Na Kreto je prišel z zadnjim trajektom z Ikarije in odšel s prvim, ki je peljal v Benetke.
"Prepustil sem se toku, ne prepuščam pa se paniki in strahovom. Vsi vemo, da strah in panika slabšata odpornost. Covid je potencialna nevarnost, sam pa moraš skrbeti za svoj imunski sistem. Ko sem bil na Kreti, sem imel stike s prijatelji, nisem pa redno spremljal poročil, ker to v človeku ustvarja napetost. Zjutraj sem najprej skrtačil mačka in dva psa, ki sta me čakala pred vrati."
V oljčnih nasadih je bilo veliko dela, aprila je nastopilo sušno obdobje, treba je bilo namakati, skrbeti za drevesa. Kakšno bo letos olivno olje, ki ga prideluje Gregorjeva prijateljica s Krete? "Dobro bo, kot vedno," odgovori Gregor Erjavec.
Takole je epidemija Gregorju spremenila načrte. Pravi, da se je zaradi koronavirusa zgodilo tudi kaj dobrega.
"Ekološko si je planet opomogel v tem času, spoznavamo tudi, da ni vse samo po sebi umevno. Σιγά σιγά. Siga siga. Tako pravijo Grki, kar pomeni počasi, počasi. Z občutkom. Brez naglice. Mediteranske dežele imajo manj stresa kot mi. Sami ustvarjamo svoje notranje stiske s tem, ko mislimo, kaj vse moramo doseči v življenju. Tako porušimo notranji mir in ravnovesje."
Kako pa bo zdaj z njegovimi dosmrtnimi počitnicami?
"Se nadaljujejo. Hčerka živi v Abu Dabiju, rad bi jo obiskal, zato raziskujem, kako lahko pridem tja. Puščava je tudi čarobna. Spet se bom prepustil toku in trenutkom, ki te sami usmerjajo. Treba je imeti zaupanje in pogum, pa se strah razblini."
Gregor Erjavec še pravi, da bo zagotovo kdaj rekel tudi: "Siga, siga. Počasi, počasi."
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.
Danes je svetovni dan hrane, ki tokrat poteka pod geslom Naša dejanja so naša prihodnost - Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje. V luči aktualnih podražitev slovenska kmetijsko-živilska podjetja opozarjajo, da bo to vplivalo tudi na izbiro hrane. Je pa na izbiro deloma že vplivala tudi epidemija, kažejo raziskave.
Z razstavo Damnatio memoriae se v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki predstavlja v Zagrebu živeči in delujoči fotograf in umetnik Darije Petković. V ciklusu Damnatio memoriae se posveča načinom konstitucije spomina z vizualnimi sredstvi.
Štirje podjetniki iz Mozirja so razvili blagovno znamko Printee in si zadali ambiciozno vizijo, da bi »printee« postal sopomenka za kakovostno razvito fotografijo po vsem svetu. Njihov cilj je poenostaviti pot fotografijam s telefona v fotoknjige, koledarje ali zbirke. Konkurenca na tem področju je izjemno velika, sami pa stavijo na kakovost, sodelovanje z majhnimi, lokalnimi foto studii in hitro dostavo, v idealnem primeru celo v istem dnevu. Anja Hlača Ferjančič in sovoditelj - soustanovitelj Hooray Studios – Mic Melanšek sta se pogovarjala z Rokom Matjažem. Med drugim o tem, kako jim je korona prekrižala načrte in kako pomemben je slovenski podporni ekosistem.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se o težavah z odvisnostjo od družabnih omrežij pogovarjali s članicama Društva študentov psihologije Slovenije
Minuli konec tedna so parke, lokale, ulice, pa tudi domove prebivalcev v BS 7 (soseski Ruski car) zavzeli člani namiznega gledališča kulturno-umetniškega društva Ljud. Namizno gledališče je oblika participatornega gledališča, pri kateri igralci in gledalci sedijo za isto mizo. Projekt Namizno gledališče v soseski je del večletnega mednarodnega projekta AMBASADI, ki poteka od leta 2019, sklenil pa se bo leta 2025.
V Planici so od nekdaj premikali meje letenja, čeprav letenja na smučeh. V novem Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS so zagnali človeško centrifugo, ki bo prispevala k zmanjšanju vplivov breztežnosti na fiziološke funkcije astronavtov na vesoljskih postajah.
Policijski odgovor na včerajšnje proteste je marsikoga pustil brez besed. Vendar dogajanja ne smemo pustiti brez poskusa postavitve v kontekst in refleksije. Gorazd Rečnik se je pogovarjal s kriminologom, ostrim kritikom represije doktorjem Draganom Petrovcem.
V Ljubljani, Logatcu, na Vrhniki in Igu poteka velika mednarodna vaja SIQUAKE2020, ki so jo kot olimpijske igre zaradi epidemije prestavili za eno leto. Namen vaje je preveriti pripravljenost države in njenih služb na močnejši potres v osrednji Sloveniji. Do četrtka se bo okoli 500 različnih reševalcev urilo in krepilo znanje na 12 deloviščih. Kako pripravljeni smo na hujši potres in njegove posledice, je na enem izmed delovišč v ljubljanskih Stožicah preverjal tudi Aleš Smrekar.
Reportaža z včerajšnjega dogajanja na ljubljanskih ulicah.
V podjetniški oddaji UP predstavljamo tiste, ki si upajo in so iz svojega hobija razvili posel. Prva gostja druge sezone bo Neža Mlakar, soustanoviteljica blagovne znamke La Popsi. Razložila bo, koliko veselja in skrbi lahko prinesejo zamrznjeni deserti, zakaj se je vrnila iz Las Vegasa in kako zahteven je avstrijski trg.
Zadnja igra Antona Pavloviča Čehova bo nocoj doživel premiero na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega
V Slovenijo je prišel soavtor otroške stripovske serije o Škatli.
Da je epidemija močno spremenila mnoge gospodarske in poslovne tokove je neizpodbitno dejstvo. V četrtem valu epidemije naj sicer ne bi bilo zapiranja gospodarstva, je pa zato strožje izpolnjevanje pogojev PCT. Podjetja, manjša in velika, so se ves čas epidemije prisiljena prilagajati. Pri tem se spoprijemajo z notranjimi in zunanjimi izzivi. Cepljenje, večkrat nepredvidljivi vladni odloki, pomanjkanje ustrezno usposobljenih zaposlenih, zamude pri dobavah materialov in surovin, potrebe po vlaganjih – vse to so izzivi, o katerih so pred kratkim ob robu Mednarodnega Obrtnega Sejma v Celju govorili tudi nekateri izkušeni podjetniki.
Pred tednom dni je dosegla tretje mesto na Severnoameriškem prvenstvu žensk v spartan raceu, ki bi ga sicer prevedli kot oviratlon. Prej se je mesec dni mudila v Evropi in med drugim v enajstih urah osvojila najnižjo in najvišjo točko Slovenije. Magistrica fizike je v pogovoru povedala tudi to, zakaj je akademsko kariero na znameniti univerzi Stanford zamenjala za športno.
Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič je danes podal svojo odstopno izjavo. Ob tem je opozoril, da pri teptanju novinarske avtonomije ne more sodelovati. Slovenska tiskovna agencija že 273 dni opravlja javno službo brez plačila zanjo s strani Vlade RS. Tako imenovana pogajanja o financiranju pa so zašla v slepo ulico. Kako vse to doživljajo zaposleni na Slovenski tiskovni agenciji? Z odgovorno urednico Barbaro Štrukelj, se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Tini Žalec, ki je med prvimi javno opozorila na smrt v družini po cepljenju, se zdi pomembno, da se začne govoriti tudi o tem.
Naslednje leto se bo na Ženevskem jezeru odvil Zlati pokal v jadranju, tekmovanje nacionalnih posadk po vzoru nogometnega svetovnega prvenstva. Pred odhodom na testno regato v švicarskem Grandsonu se je v Portorožu predstavila slovenska posadka.
Neveljaven email naslov