Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Počasi, počasi

16.09.2020

Sredi februarja je Gregor Erjavec s prijateljema odšel v Grčijo za tri tedne … in tam ostal pet mesecev. O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, če bi po njej posneli film, pa bi ga lahko naslovili Prišel je z zadnjim, odšel s prvim. Tatjana Pirc se je končno srečala z glavnim junakom, ki ji je povedal koronazgodbo, nabito s pozitivno energijo.

Kako je Gregor Erjavec odšel v Grčijo za tri tedne in tam ostal pet mesecev

O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, zgodba pa me je spomnila na film o Angležu (Hugh Grant), ki je šel na hrib in se vrnil z gore. Glavno vlogo v našem filmu, ki bi ga lahko imenovali tudi Prišel je z zadnjim, odšel s prvim, je vrhunsko odigral nasmejani in vitalni Gregor Erjavec, ki mi je, ko sva se končno srečala v Ljubljani, najprej razložil:

"Od letošnjega januarja sem na dosmrtnih počitnicah."

Dosmrtne počitnice, kaj to pomeni?

"Da sem končal svojo delovno kariero. Zdaj sem 'penzič'. Prej je bil moj čas zelo strukturiran, determiniran, ko sem se upokojil, pa je čas postal moj, vzel sem ga zase. Tako kot vzamem, kar mi prinese trenutek."

Tak trenutek je Gregorju februarja  prinesel mamljivo idejo za pot v Grčijo, najprej do Benetk, od tam s trajektom do Patrasa, potem pa do Ikarije. Načrte za nekajtedensko raziskovanje otoka mu je kmalu porušila epidemija covida 19. Sopotnika sta se vrnila v Slovenijo, Gregor pa si je zaželel ostati še nekaj dni v Grčiji, ki je, če uporabimo njegove besede, topla, prijetna in prijazna dežela.

Odločil se je, da gre na Kreto obiskat prijateljico Slovenko. Ujel je zadnji trajekt in na Kreti ostal kar štiri mesece. Užival je sredi oljčnih nasadov na zahodnem delu otoka, obiskoval čudovite kanjone, nabiral šparglje, povzpel se je tudi na najvišji vrh Krete.

"Razgled s Psiloritisa, ki je visok 2456 metrov, je izjemen. Obkroža ga morje, kar daje temu vzponu drugo dimenzijo, saj si nekje med bogovi in morjem."

 

Hiša Gregorjeve prijateljice je obdana z oljčnimi gaji, pomarančevci in limonovci. Za zajtrk je jedel pomaranče kar z lupino, ker jih ne škropijo. Bilo je čarobno, pripoveduje Gregor, ki je vrh prvega vala epidemije preživel nekoliko drugače kot mi, ki smo bili zaprti v hišah in stanovanjih. Na Kreti je bilo uradno registriranih le nekaj primerov okužbe, je še povedal Gregor Erjavec, ki pravi, da se Grki radi družijo, objemajo, dotikajo, zato se vsemu temu niso mogli povsem odreči.

Turistična sezona se na Kreti začne zgodaj, saj je podnebje zelo milo. Veliko ljudi je povsem odvisnih od turizma, zato jih je zaprtje otoka zaradi epidemije še toliko bolj prizadelo.

"Ko so državo odprli za turiste, so se trudili, da bi privabili čim več ljudi. Razmišljali so, kakšne preventivne ukrepe naj uvedejo. Na začetku je bilo za tujce obvezno tudi testiranje, pozneje pa so potnikom na trajektih le še merili temperaturo, kar sicer ni pravi pokazatelj okuženosti, je pa vsaj neki minimalni ukrep. Zdaj je okuženih na Kreti več, temu se ni bilo mogoče izogniti."

Domačini so v zadnjih letih najemali kredite za obnovo svojih hiš, starih zgradb, ki so jih zelo lepo prenovili, da bi jih oddajali turistom.

"Če pa ni gostov, nastopijo težave pri vračanju teh kreditov. V Grčiji ni bilo denarnih pomoči. Ljudje so bili prepuščeni samim sebi."

Po prvotnem načrtu naj bi se Gregor z Ikarije v Slovenijo vrnil sredi marca, a se je vse skupaj zavleklo do sredine julija … Na Kreto je prišel z zadnjim trajektom z Ikarije in odšel s prvim, ki je peljal v Benetke.

"Prepustil sem se toku, ne prepuščam pa se paniki in strahovom. Vsi vemo, da strah in panika slabšata odpornost. Covid je potencialna nevarnost, sam pa moraš skrbeti za svoj imunski sistem. Ko sem bil na Kreti, sem imel stike s prijatelji, nisem pa redno spremljal poročil, ker to v človeku ustvarja napetost. Zjutraj sem najprej skrtačil mačka in dva psa, ki sta me čakala pred vrati."

V oljčnih nasadih je bilo veliko dela, aprila je nastopilo sušno obdobje, treba je bilo namakati, skrbeti za drevesa. Kakšno bo letos olivno olje, ki ga prideluje Gregorjeva prijateljica s Krete? "Dobro bo, kot vedno," odgovori Gregor Erjavec.

Takole je epidemija Gregorju spremenila načrte. Pravi, da se je zaradi koronavirusa zgodilo tudi kaj dobrega.

"Ekološko si je planet opomogel v tem času, spoznavamo tudi, da ni vse samo po sebi umevno. Σιγά σιγά. Siga siga. Tako pravijo Grki, kar pomeni počasi, počasi. Z občutkom. Brez naglice. Mediteranske dežele imajo manj stresa kot mi. Sami ustvarjamo svoje notranje stiske s tem, ko mislimo, kaj vse moramo doseči v življenju. Tako porušimo notranji mir in ravnovesje."

Kako pa bo zdaj z njegovimi dosmrtnimi počitnicami?

"Se nadaljujejo. Hčerka živi v Abu Dabiju, rad bi jo obiskal, zato raziskujem, kako lahko pridem tja. Puščava je tudi čarobna. Spet se bom prepustil toku in trenutkom, ki te sami usmerjajo. Treba je imeti zaupanje in pogum, pa se strah razblini."

Gregor Erjavec še pravi, da bo zagotovo kdaj rekel tudi: "Siga, siga. Počasi, počasi."


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Počasi, počasi

16.09.2020

Sredi februarja je Gregor Erjavec s prijateljema odšel v Grčijo za tri tedne … in tam ostal pet mesecev. O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, če bi po njej posneli film, pa bi ga lahko naslovili Prišel je z zadnjim, odšel s prvim. Tatjana Pirc se je končno srečala z glavnim junakom, ki ji je povedal koronazgodbo, nabito s pozitivno energijo.

Kako je Gregor Erjavec odšel v Grčijo za tri tedne in tam ostal pet mesecev

O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, zgodba pa me je spomnila na film o Angležu (Hugh Grant), ki je šel na hrib in se vrnil z gore. Glavno vlogo v našem filmu, ki bi ga lahko imenovali tudi Prišel je z zadnjim, odšel s prvim, je vrhunsko odigral nasmejani in vitalni Gregor Erjavec, ki mi je, ko sva se končno srečala v Ljubljani, najprej razložil:

"Od letošnjega januarja sem na dosmrtnih počitnicah."

Dosmrtne počitnice, kaj to pomeni?

"Da sem končal svojo delovno kariero. Zdaj sem 'penzič'. Prej je bil moj čas zelo strukturiran, determiniran, ko sem se upokojil, pa je čas postal moj, vzel sem ga zase. Tako kot vzamem, kar mi prinese trenutek."

Tak trenutek je Gregorju februarja  prinesel mamljivo idejo za pot v Grčijo, najprej do Benetk, od tam s trajektom do Patrasa, potem pa do Ikarije. Načrte za nekajtedensko raziskovanje otoka mu je kmalu porušila epidemija covida 19. Sopotnika sta se vrnila v Slovenijo, Gregor pa si je zaželel ostati še nekaj dni v Grčiji, ki je, če uporabimo njegove besede, topla, prijetna in prijazna dežela.

Odločil se je, da gre na Kreto obiskat prijateljico Slovenko. Ujel je zadnji trajekt in na Kreti ostal kar štiri mesece. Užival je sredi oljčnih nasadov na zahodnem delu otoka, obiskoval čudovite kanjone, nabiral šparglje, povzpel se je tudi na najvišji vrh Krete.

"Razgled s Psiloritisa, ki je visok 2456 metrov, je izjemen. Obkroža ga morje, kar daje temu vzponu drugo dimenzijo, saj si nekje med bogovi in morjem."

 

Hiša Gregorjeve prijateljice je obdana z oljčnimi gaji, pomarančevci in limonovci. Za zajtrk je jedel pomaranče kar z lupino, ker jih ne škropijo. Bilo je čarobno, pripoveduje Gregor, ki je vrh prvega vala epidemije preživel nekoliko drugače kot mi, ki smo bili zaprti v hišah in stanovanjih. Na Kreti je bilo uradno registriranih le nekaj primerov okužbe, je še povedal Gregor Erjavec, ki pravi, da se Grki radi družijo, objemajo, dotikajo, zato se vsemu temu niso mogli povsem odreči.

Turistična sezona se na Kreti začne zgodaj, saj je podnebje zelo milo. Veliko ljudi je povsem odvisnih od turizma, zato jih je zaprtje otoka zaradi epidemije še toliko bolj prizadelo.

"Ko so državo odprli za turiste, so se trudili, da bi privabili čim več ljudi. Razmišljali so, kakšne preventivne ukrepe naj uvedejo. Na začetku je bilo za tujce obvezno tudi testiranje, pozneje pa so potnikom na trajektih le še merili temperaturo, kar sicer ni pravi pokazatelj okuženosti, je pa vsaj neki minimalni ukrep. Zdaj je okuženih na Kreti več, temu se ni bilo mogoče izogniti."

Domačini so v zadnjih letih najemali kredite za obnovo svojih hiš, starih zgradb, ki so jih zelo lepo prenovili, da bi jih oddajali turistom.

"Če pa ni gostov, nastopijo težave pri vračanju teh kreditov. V Grčiji ni bilo denarnih pomoči. Ljudje so bili prepuščeni samim sebi."

Po prvotnem načrtu naj bi se Gregor z Ikarije v Slovenijo vrnil sredi marca, a se je vse skupaj zavleklo do sredine julija … Na Kreto je prišel z zadnjim trajektom z Ikarije in odšel s prvim, ki je peljal v Benetke.

"Prepustil sem se toku, ne prepuščam pa se paniki in strahovom. Vsi vemo, da strah in panika slabšata odpornost. Covid je potencialna nevarnost, sam pa moraš skrbeti za svoj imunski sistem. Ko sem bil na Kreti, sem imel stike s prijatelji, nisem pa redno spremljal poročil, ker to v človeku ustvarja napetost. Zjutraj sem najprej skrtačil mačka in dva psa, ki sta me čakala pred vrati."

V oljčnih nasadih je bilo veliko dela, aprila je nastopilo sušno obdobje, treba je bilo namakati, skrbeti za drevesa. Kakšno bo letos olivno olje, ki ga prideluje Gregorjeva prijateljica s Krete? "Dobro bo, kot vedno," odgovori Gregor Erjavec.

Takole je epidemija Gregorju spremenila načrte. Pravi, da se je zaradi koronavirusa zgodilo tudi kaj dobrega.

"Ekološko si je planet opomogel v tem času, spoznavamo tudi, da ni vse samo po sebi umevno. Σιγά σιγά. Siga siga. Tako pravijo Grki, kar pomeni počasi, počasi. Z občutkom. Brez naglice. Mediteranske dežele imajo manj stresa kot mi. Sami ustvarjamo svoje notranje stiske s tem, ko mislimo, kaj vse moramo doseči v življenju. Tako porušimo notranji mir in ravnovesje."

Kako pa bo zdaj z njegovimi dosmrtnimi počitnicami?

"Se nadaljujejo. Hčerka živi v Abu Dabiju, rad bi jo obiskal, zato raziskujem, kako lahko pridem tja. Puščava je tudi čarobna. Spet se bom prepustil toku in trenutkom, ki te sami usmerjajo. Treba je imeti zaupanje in pogum, pa se strah razblini."

Gregor Erjavec še pravi, da bo zagotovo kdaj rekel tudi: "Siga, siga. Počasi, počasi."


02.12.2021

Imunski sistem je povezan tudi z živci in hormoni

V jesensko-zimskem času zaradi hladnejšega vremena in razmaha respiratornih obolenj velja spomniti na pomen in vlogo imunskega sistema. V kovidnih časih še toliko bolj. Kakšna je vloga in namen imunskega sistema pa tudi, kako ga lahko krepimo, smo vprašali profesorja s fakultete za farmacije, dr. Matjaža Jerasa in dr. Sama Krefta. Z njima se je pred spletnim predavanjem z naslovom Imunovember, ki so ga prejšnji teden organizirali študentje fakultete za farmacijo, pogovarjala Maja Ava Žiberna.


01.12.2021

Prve e-vinjete že v prodaji

Prišel je 1. december in v Sloveniji bomo lahko prvič kupili elektronske vinjete. Letne vinjete za osebna vozila in polletne za motorna kolesa so od danes naprej na voljo samo še v digitalni različici in ne več v obliki nalepk. Elektronska vinjeta bo vezana na registrsko številko vozila, zato bomo ob nakupu potrebovali registrsko številko vozila, za katerega bo kupljena e-vinjeta, pri spletnem nakupu pa boste potrebovali še elektronski naslov in plačilno kartico za nakupe prek spleta. O podrobnostih smo se pogovarjali z Branko Videtič, direktorico Področja cestninjenja pri DARS-u.


27.11.2021

Evropska mreža za boj proti revščini

Medtem ko svetovna marketinška industrija skrbi za naraščajoče nakupovalne želje ob črnem petku, je med nami še vedno veliko ljudi, ki vse težje plačujejo tudi najosnovnejše stroške za že tako skromno preživetje. Prenizki dohodki, nedostopnost stanovanj, pa tudi drugih storitev so bile tudi teme rednega letnega srečanja Evropske mreže za boj proti revščini, na kateri so sodelovali predvsem taki predstavniki evropskih in zunajevropskih držav, ki govorijo o svojih osebnih izkušnjah z revščino. Slovenijo je poleg koordinatorja zastopalo še pet oseb, med njimi tudi sogovornica Jane Vidic.


27.11.2021

Dan brez nakupov

Takoj za naftno industrijo je tekstilna največja onesnaževalka na svetu, kar oblečemo in obujemo pa je povezano s kar desetino vseh emisij toplogrednih plinov, ogromno porabo vode in lupi odpadkov."Dan brez nakupov", ki ga obeležujemo v več kot 65 državah se kritično posvečamo prav hitri modi in nepremišljenim nakupom.


27.11.2021

Vsako življenje je dragoceno, ne samo tvoje

Dolgoletni urednici in večkrat nagrajeni avtorici v kulturnem uredništvu TV Slovenija Darji Korez Korenčan je covid marca letos usodno zaznamoval življenje. Njen glas se je zaradi intubacije precej spremenil in tudi to je bil razlog, da se je odločila svojo zgodbo predstaviti v knjižni obliki. Nastala je prva knjiga o osebni covid izkušnji pri nas z naslovom Korak za korakom, v kateri avtorica skozi svojo izkušnjo ozavešča ljudi in jih seznanja s tistim, kar je njej pomagalo prebroditi stres pri okrevanju. O svoji izkušnji je spregovorila tudi z nami.


26.11.2021

Na Norveškem so elektrificirana skoraj vsa prevozna sredstva, celo bager

Tudi na Norveškem število novih okužb s koronavirusom raste, a je še vedno nižje od števila odkritih okužb v Sloveniji, čeprav ima Norveška več kot 5 milijonov prebivalcev. A večina teh prebivalcev že nekaj mesecev sploh ni nosila maske. Jan Grilc je v Oslu preveril tudi, kakšni ukrepi proti širjenju koronavirusa veljajo in kakšno je vzdušje pred začetkom decembra ter seveda električnost prometa.


25.11.2021

Marta Kos: Če bo v medijih nastopalo več žensk, se bodo tudi druge opogumile

Slovenski medijski prostor je, kot že nekaj časa vemo in kot je pogosto slišati, izredno neuravnotežen. Ženske se pojavijo kot gostje le v slabi četrtini medijskih nastopov, komentarjev, razlag, pogovorov. Tri četrtine medijskih nastopov pripadajo moškim. Za boljšo zastopanost žensk v medijskem in javnem prostoru se bo zavzemalo Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve. Po vzoru iz Švice ga je s somišljenicami ustanovila Marta Kos, nekdanja novinarka in veleposlanica v Nemčiji in Švici.


24.11.2021

Odnos države do kulture v Ljubljani je od nekdaj takšen

Igor Samobor, dolgoletni ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, je nepreklicno odstopil zaradi ignorance države do obnove gledališke hiše. Vse ostalo pa je za Val 202 povedal Nini Zagoričnik.


20.11.2021

Jürgen Czernohorszky: Demokracija in boj proti podnebnim spremembam gresta z roko v roki

Kako sta povezana demokracija in boj proti podnebnim spremembam? Kako mesto Dunaj želi ohraniti najvišjo kakovost življenja še naprej? Gost: Jürgen Czernohorszky, mestni minister na Dunaju zadolžen za podnebje, okolje, demokracijo in meščane.


19.11.2021

Andrej Šifrer Ideje izpod odeje

Andrej Šifrer je novembra 1981 izdal tretjo ploščo Ideje izpod odeje. Izšla je kot dvojni album in seveda tudi kot dvojna avdio kaseta. Besedila so rahlo zbadljiva in kritična, a še vedno zelo topla, nanje pa je prilepil različne glasbene sloge.


18.11.2021

Miha Pribošič: Potovanje v sebe, s sabo, z naravo

Sredozemsko morje je bilo v zadnjih dveh mesecih na obronkih svojih vzhodnih obal prizorišče pomorske avanture, ki jo je z veslanjem pisal Slovenec Miha Pribošič. Nekdanji urednik in novinar na časopisni hiši Delo se je odločil, da pusti dokaj varno službo in začne pisati novo življenjsko poglavje – za začetek se je s kajakom odpravil na 1.400 kilometrov dolgo pot iz Patrasa v Grčiji do domače obale v Piranskem zalivu. Pot je pridno popisoval v tedniku Nedelo, kjer sicer še ni priveslal do cilja – v resnici pa je od nedelje doma. Kaj je bilo težje: odločitev, da pusti službo, ali veslanje, premagovanje kilometrov, predvsem pa vetra in valov od Patrasa do Pirana?


13.11.2021

Vino in Martin med panonskimi griči

Tudi v Pomurju, torej v prleških in prekmurskih vinogradih je letošnja letina količinsko skromnejša od običajnih, vinogradniki in vinarji pa zatrjujejo, da je vino odlično. Tega sicer, kar ponavljamo že vso soboto, ne morejo obelodaniti na tradicionalnih martinovanjih, ker so jih povsod odpovedali, a bodo svoje vino zagotovo lahko do naslednjega letnika tako med prijatelji kot obiskovalci prireditev, ko jih bodo razmere spet omogočale, še velikokrat pohvalili. No, za to se bodo seveda morali ves čas skrbno truditi tudi v kleteh, a večina to počne z veseljem in veliko ljubezni. O vinu in Martinu med panonskimi griči pa Lidija Kosi, ki je pred mikrofon povabila tudi nekdanjo vinsko kraljico Slovenije Tjašo Kos in etnologinjo v Pomurskem muzeju Murska Sobota Jelko Pšajd.


13.11.2021

Najkakovostnejše buteljke na enem mestu

Glede na številne podatke je regija, kjer proizvajajo najbolj kakovostno vino, Bordeaux v Franciji. Vinogradi se tam razprostirajo na 115.000 hektarjih, regija pa proizvede do 960 milijonov steklenic vina na leto – od namiznih do najdražjih; nekatera stanejo tudi po deset tisoč evrov. Tudi mi smo se v teh dneh poskušali kar se da približati najkakovostnejšim buteljkam. A za to nam ni bilo treba v Francijo, obsežno zbirko vin iz Bordeauxja smo našli v eni izmed z njimi najbolje založenih slovenskih komor, v mariborski Galeriji gosposki. Predstavil nam jo je hišni somelje Sebastjan Onič.


13.11.2021

Gorenjsko društvo vinogradnikov Šparon

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele – torej na Podravje, Posavje in Primorsko. Aleš Smrekar se je prejšnji teden mudil še v eni slovenski deželi, ki pa še nima vinorodne pravice. Na Gorenjskem, v Radovljici, kjer obstaja prvo in doslej še vedno edino gorenjsko društvo vinogradnikov – Šparon.


13.11.2021

Brez vina pojedina nima pravega pomena

Martinova pojedina mora biti dopolnjena tudi s pravim vinom. Torej, eden brez drugega ne moreta, most med njima pa je dandanes sommelier. Tijan Wenzel je pri 22-ih somellier v nastajanju. Je še sredi izobraževanja, si je pa nabral že kar nekaj izkušenj in sodi med najbolj obetavne pri nas.


13.11.2021

Martinov meni s tradicionalnim in manj tradicionalnimi sestavinami

Anže Kuplenik je mladi dolenjski kuhar iz Otočca, ki ga širša javnost  pozna predvsem kot zmagovalca pete sezone kuharskega tekmovanja Masteršef Slovenije, leta 2019.  Do nedavnega je bil zasebni kuhar premožne slovenske družine, ki živi na Dunaju, pred nekaj tedni pa je začel delati v novo odprti restavraciji v središču Ljubljane. Že na kuharskem tekmovanju se je izkazal z izvrstnim poznavanjem in pripravo tradicionalnih jedi, kako tudi ne, saj se je od malega kalil v kuhinji svoje babice. In ker tradicionalne jedi rad pripravi tudi na nekoliko drugačen, moderen način, smo ga postavili pred izziv, naj za tokratno Martinovo, ki ga bomo zaradi kovidnih ukrepov očitno bolj kot ne preživeli v domačem krogu, sestavi sodoben Martinov meni s tradicionalnim in manj tradicionalnimi sestavinami.


13.11.2021

Mladi v gostinstvu in turizmu

Smiljan Benkovič je profesor na srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer se torej izobražujejo mladi gostinci – tudi vinarji. Kako je torej z mladimi v gostinstvu in turizmu, posledično torej tudi v vinarstvu?


13.11.2021

Aktualni slovenski mladi vinar Andrej Erzetič

NA Primorskem smo, v Gorških Brdih, v vasi VIŠNJEVIK. Tam je posestvo Erzetič, ki ga je zasnoval Martin Erzetič; po njem se domačiji še danes reče pri Martinovih. Zadnja leta se pod vina podpisuje Andrej Erzetič, ki mu je vajeti vodenja kmetije prepustil oče Aleksij, njemu pa jih je nekaj desetletij pred tem zaupal oče Anton. 28 letni Andrej je tudi aktualni slovenski  mladi vinar in v pogovoru v eni od degustacijskih sob, v kateri sta sedela z očetom, sem ga najprej povprašal prav po tem nazivu.


13.11.2021

Štajerska vina se vzpenjajo po zaslugi mladih vinarjev

Matjaž Frešer, ki je s svojimi vini, renskim rizlingom, laškim rizlingom, sovinjonom, rumenim muškatom in seveda tudi ritoznojčanom, prejel številne nagrade, nazadnje, na najprestižnejšem  mednarodnem ocenjevanju DECANTER srebrno medaljo za SAUVIGNON letnik 2019 in za isti letnik RUMENEGA MUŠKATA bronasto medaljo, nam bo razkril svoj sodoben pogled na vinarstvo, pa tudi uspešne poteze za uspeh na tujih tržiščih.


13.11.2021

V Trški Gori piše zgodbo o uspehu

Mladi dolenjski vinogradnik Janez Colnar ml. je že v rosnih letih vedel, da želi postati profesionalni vinogradnik. In čeprav se je kalil v eni od najbolj uglednih Luksemburških kleti in bi tam lahko naredil lepo mednarodno enološko kariero, ima preveč rad dolenjske griče in jih ni bil pripravljen zamenjati  za znamenite mozelske superior grand crue (supirijur gran kru) lege. Pri komaj 20 letih je kot mladi prevzemnik začel na Trški gori pisati zgodbo o uspehu, v domače vitrine pa je dvema nazivoma kralja cvička, ki sta ga pridelala oče in stric, v nekaj letih vodenja kleti dodal dve Decanterjevi bronasti medalji za cviček in zlato za rose. V družinski zidanici na Trški gori je Janeza osmega Colnarja obiskal Miha Švalj.


Stran 9 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov