Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sredi februarja je Gregor Erjavec s prijateljema odšel v Grčijo za tri tedne … in tam ostal pet mesecev. O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, če bi po njej posneli film, pa bi ga lahko naslovili Prišel je z zadnjim, odšel s prvim. Tatjana Pirc se je končno srečala z glavnim junakom, ki ji je povedal koronazgodbo, nabito s pozitivno energijo.
Kako je Gregor Erjavec odšel v Grčijo za tri tedne in tam ostal pet mesecev
O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, zgodba pa me je spomnila na film o Angležu (Hugh Grant), ki je šel na hrib in se vrnil z gore. Glavno vlogo v našem filmu, ki bi ga lahko imenovali tudi Prišel je z zadnjim, odšel s prvim, je vrhunsko odigral nasmejani in vitalni Gregor Erjavec, ki mi je, ko sva se končno srečala v Ljubljani, najprej razložil:
"Od letošnjega januarja sem na dosmrtnih počitnicah."
Dosmrtne počitnice, kaj to pomeni?
"Da sem končal svojo delovno kariero. Zdaj sem 'penzič'. Prej je bil moj čas zelo strukturiran, determiniran, ko sem se upokojil, pa je čas postal moj, vzel sem ga zase. Tako kot vzamem, kar mi prinese trenutek."
Tak trenutek je Gregorju februarja prinesel mamljivo idejo za pot v Grčijo, najprej do Benetk, od tam s trajektom do Patrasa, potem pa do Ikarije. Načrte za nekajtedensko raziskovanje otoka mu je kmalu porušila epidemija covida 19. Sopotnika sta se vrnila v Slovenijo, Gregor pa si je zaželel ostati še nekaj dni v Grčiji, ki je, če uporabimo njegove besede, topla, prijetna in prijazna dežela.
Odločil se je, da gre na Kreto obiskat prijateljico Slovenko. Ujel je zadnji trajekt in na Kreti ostal kar štiri mesece. Užival je sredi oljčnih nasadov na zahodnem delu otoka, obiskoval čudovite kanjone, nabiral šparglje, povzpel se je tudi na najvišji vrh Krete.
"Razgled s Psiloritisa, ki je visok 2456 metrov, je izjemen. Obkroža ga morje, kar daje temu vzponu drugo dimenzijo, saj si nekje med bogovi in morjem."
Hiša Gregorjeve prijateljice je obdana z oljčnimi gaji, pomarančevci in limonovci. Za zajtrk je jedel pomaranče kar z lupino, ker jih ne škropijo. Bilo je čarobno, pripoveduje Gregor, ki je vrh prvega vala epidemije preživel nekoliko drugače kot mi, ki smo bili zaprti v hišah in stanovanjih. Na Kreti je bilo uradno registriranih le nekaj primerov okužbe, je še povedal Gregor Erjavec, ki pravi, da se Grki radi družijo, objemajo, dotikajo, zato se vsemu temu niso mogli povsem odreči.
Turistična sezona se na Kreti začne zgodaj, saj je podnebje zelo milo. Veliko ljudi je povsem odvisnih od turizma, zato jih je zaprtje otoka zaradi epidemije še toliko bolj prizadelo.
"Ko so državo odprli za turiste, so se trudili, da bi privabili čim več ljudi. Razmišljali so, kakšne preventivne ukrepe naj uvedejo. Na začetku je bilo za tujce obvezno tudi testiranje, pozneje pa so potnikom na trajektih le še merili temperaturo, kar sicer ni pravi pokazatelj okuženosti, je pa vsaj neki minimalni ukrep. Zdaj je okuženih na Kreti več, temu se ni bilo mogoče izogniti."
Domačini so v zadnjih letih najemali kredite za obnovo svojih hiš, starih zgradb, ki so jih zelo lepo prenovili, da bi jih oddajali turistom.
"Če pa ni gostov, nastopijo težave pri vračanju teh kreditov. V Grčiji ni bilo denarnih pomoči. Ljudje so bili prepuščeni samim sebi."
Po prvotnem načrtu naj bi se Gregor z Ikarije v Slovenijo vrnil sredi marca, a se je vse skupaj zavleklo do sredine julija … Na Kreto je prišel z zadnjim trajektom z Ikarije in odšel s prvim, ki je peljal v Benetke.
"Prepustil sem se toku, ne prepuščam pa se paniki in strahovom. Vsi vemo, da strah in panika slabšata odpornost. Covid je potencialna nevarnost, sam pa moraš skrbeti za svoj imunski sistem. Ko sem bil na Kreti, sem imel stike s prijatelji, nisem pa redno spremljal poročil, ker to v človeku ustvarja napetost. Zjutraj sem najprej skrtačil mačka in dva psa, ki sta me čakala pred vrati."
V oljčnih nasadih je bilo veliko dela, aprila je nastopilo sušno obdobje, treba je bilo namakati, skrbeti za drevesa. Kakšno bo letos olivno olje, ki ga prideluje Gregorjeva prijateljica s Krete? "Dobro bo, kot vedno," odgovori Gregor Erjavec.
Takole je epidemija Gregorju spremenila načrte. Pravi, da se je zaradi koronavirusa zgodilo tudi kaj dobrega.
"Ekološko si je planet opomogel v tem času, spoznavamo tudi, da ni vse samo po sebi umevno. Σιγά σιγά. Siga siga. Tako pravijo Grki, kar pomeni počasi, počasi. Z občutkom. Brez naglice. Mediteranske dežele imajo manj stresa kot mi. Sami ustvarjamo svoje notranje stiske s tem, ko mislimo, kaj vse moramo doseči v življenju. Tako porušimo notranji mir in ravnovesje."
Kako pa bo zdaj z njegovimi dosmrtnimi počitnicami?
"Se nadaljujejo. Hčerka živi v Abu Dabiju, rad bi jo obiskal, zato raziskujem, kako lahko pridem tja. Puščava je tudi čarobna. Spet se bom prepustil toku in trenutkom, ki te sami usmerjajo. Treba je imeti zaupanje in pogum, pa se strah razblini."
Gregor Erjavec še pravi, da bo zagotovo kdaj rekel tudi: "Siga, siga. Počasi, počasi."
Sredi februarja je Gregor Erjavec s prijateljema odšel v Grčijo za tri tedne … in tam ostal pet mesecev. O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, če bi po njej posneli film, pa bi ga lahko naslovili Prišel je z zadnjim, odšel s prvim. Tatjana Pirc se je končno srečala z glavnim junakom, ki ji je povedal koronazgodbo, nabito s pozitivno energijo.
Kako je Gregor Erjavec odšel v Grčijo za tri tedne in tam ostal pet mesecev
O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, zgodba pa me je spomnila na film o Angležu (Hugh Grant), ki je šel na hrib in se vrnil z gore. Glavno vlogo v našem filmu, ki bi ga lahko imenovali tudi Prišel je z zadnjim, odšel s prvim, je vrhunsko odigral nasmejani in vitalni Gregor Erjavec, ki mi je, ko sva se končno srečala v Ljubljani, najprej razložil:
"Od letošnjega januarja sem na dosmrtnih počitnicah."
Dosmrtne počitnice, kaj to pomeni?
"Da sem končal svojo delovno kariero. Zdaj sem 'penzič'. Prej je bil moj čas zelo strukturiran, determiniran, ko sem se upokojil, pa je čas postal moj, vzel sem ga zase. Tako kot vzamem, kar mi prinese trenutek."
Tak trenutek je Gregorju februarja prinesel mamljivo idejo za pot v Grčijo, najprej do Benetk, od tam s trajektom do Patrasa, potem pa do Ikarije. Načrte za nekajtedensko raziskovanje otoka mu je kmalu porušila epidemija covida 19. Sopotnika sta se vrnila v Slovenijo, Gregor pa si je zaželel ostati še nekaj dni v Grčiji, ki je, če uporabimo njegove besede, topla, prijetna in prijazna dežela.
Odločil se je, da gre na Kreto obiskat prijateljico Slovenko. Ujel je zadnji trajekt in na Kreti ostal kar štiri mesece. Užival je sredi oljčnih nasadov na zahodnem delu otoka, obiskoval čudovite kanjone, nabiral šparglje, povzpel se je tudi na najvišji vrh Krete.
"Razgled s Psiloritisa, ki je visok 2456 metrov, je izjemen. Obkroža ga morje, kar daje temu vzponu drugo dimenzijo, saj si nekje med bogovi in morjem."
Hiša Gregorjeve prijateljice je obdana z oljčnimi gaji, pomarančevci in limonovci. Za zajtrk je jedel pomaranče kar z lupino, ker jih ne škropijo. Bilo je čarobno, pripoveduje Gregor, ki je vrh prvega vala epidemije preživel nekoliko drugače kot mi, ki smo bili zaprti v hišah in stanovanjih. Na Kreti je bilo uradno registriranih le nekaj primerov okužbe, je še povedal Gregor Erjavec, ki pravi, da se Grki radi družijo, objemajo, dotikajo, zato se vsemu temu niso mogli povsem odreči.
Turistična sezona se na Kreti začne zgodaj, saj je podnebje zelo milo. Veliko ljudi je povsem odvisnih od turizma, zato jih je zaprtje otoka zaradi epidemije še toliko bolj prizadelo.
"Ko so državo odprli za turiste, so se trudili, da bi privabili čim več ljudi. Razmišljali so, kakšne preventivne ukrepe naj uvedejo. Na začetku je bilo za tujce obvezno tudi testiranje, pozneje pa so potnikom na trajektih le še merili temperaturo, kar sicer ni pravi pokazatelj okuženosti, je pa vsaj neki minimalni ukrep. Zdaj je okuženih na Kreti več, temu se ni bilo mogoče izogniti."
Domačini so v zadnjih letih najemali kredite za obnovo svojih hiš, starih zgradb, ki so jih zelo lepo prenovili, da bi jih oddajali turistom.
"Če pa ni gostov, nastopijo težave pri vračanju teh kreditov. V Grčiji ni bilo denarnih pomoči. Ljudje so bili prepuščeni samim sebi."
Po prvotnem načrtu naj bi se Gregor z Ikarije v Slovenijo vrnil sredi marca, a se je vse skupaj zavleklo do sredine julija … Na Kreto je prišel z zadnjim trajektom z Ikarije in odšel s prvim, ki je peljal v Benetke.
"Prepustil sem se toku, ne prepuščam pa se paniki in strahovom. Vsi vemo, da strah in panika slabšata odpornost. Covid je potencialna nevarnost, sam pa moraš skrbeti za svoj imunski sistem. Ko sem bil na Kreti, sem imel stike s prijatelji, nisem pa redno spremljal poročil, ker to v človeku ustvarja napetost. Zjutraj sem najprej skrtačil mačka in dva psa, ki sta me čakala pred vrati."
V oljčnih nasadih je bilo veliko dela, aprila je nastopilo sušno obdobje, treba je bilo namakati, skrbeti za drevesa. Kakšno bo letos olivno olje, ki ga prideluje Gregorjeva prijateljica s Krete? "Dobro bo, kot vedno," odgovori Gregor Erjavec.
Takole je epidemija Gregorju spremenila načrte. Pravi, da se je zaradi koronavirusa zgodilo tudi kaj dobrega.
"Ekološko si je planet opomogel v tem času, spoznavamo tudi, da ni vse samo po sebi umevno. Σιγά σιγά. Siga siga. Tako pravijo Grki, kar pomeni počasi, počasi. Z občutkom. Brez naglice. Mediteranske dežele imajo manj stresa kot mi. Sami ustvarjamo svoje notranje stiske s tem, ko mislimo, kaj vse moramo doseči v življenju. Tako porušimo notranji mir in ravnovesje."
Kako pa bo zdaj z njegovimi dosmrtnimi počitnicami?
"Se nadaljujejo. Hčerka živi v Abu Dabiju, rad bi jo obiskal, zato raziskujem, kako lahko pridem tja. Puščava je tudi čarobna. Spet se bom prepustil toku in trenutkom, ki te sami usmerjajo. Treba je imeti zaupanje in pogum, pa se strah razblini."
Gregor Erjavec še pravi, da bo zagotovo kdaj rekel tudi: "Siga, siga. Počasi, počasi."
Mamina zgodba: Pismo tebi, ki si rodila mojega sina Interpretira: Eva Longyka Marušič
Kako bi zveneli Štirje letni časi, če bi jih mojster Vivaldi napisal leta 2050? Umetna inteligenca je ob pomoči znanstvenikov na novo napisala partituro skladbe in v notne zapise vključila predvidene ekstremne spremembe v okolju. Projektu, poimenovanem "The Uncertain Four Seasons", se je pridružil tudi Slovenski mladinski orkester, ki bo poustvaril verzijo Štirih letnih časov, kakšna bi bila, če bi bila leta 2050 napisana na Marshallovih otokih, ki jih že zdaj ogroža dviganje morske gladine. Še več različic z vsega sveta od Afrike do Bangladeša in Evrope pa bomo slišali 1. novembra, v urah pred začetkom letošnje konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26.
Ogenj, voda, zrak in zemlja so štirje elementi, ki jih skupaj povezuje tudi nova 80 km dolga krožna pot v Prekmurju, imenovana GardEN. Povezuje pa tudi obmejno območje Slovenije in Madžarske in na njeni poti se lahko ustavite tudi v krajih, ki morda niso med našimi najbolj znanimi turističnimi destinacijami. Pot je možno prekolesariti, ali se po njej v več etapah odpraviti peš in tudi zato se pot vije mimo različnih ponudnikov namestitvenih kapacitet. V Tešanovcih je taka Panonska vas, prekmurska zgodba na sodoben način, ki si jo je pred osmimi leti zamislil sicer Korošec, ki se, kot pravi, trudi biti Prekmurec, Matevž Kadiš. Če vam na poti GardEN, ki poteka po manj prometnih cestah, vseeno zmanjka energije, pa se lahko ustavite na domačiji Passero pri Jasmini in Tomažu Sotošku. Na domačiji je nekoč gospodaril Jasminin pradedek Joža, najprej so bili pod velbi konji, potem kmetijska mehanizacija, zdaj pa tam diši po čokoladi. Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije.
Predstavljamo Instagram skupnosti, ki skrbijo, da je svet vsaj za trenutek lepši. Prva v vrsti je skupnost, ki se je razvila okoli profila Redkobesedno
Poezija skupnosti Redkobesedno v interpretaciji Ivana Lotriča.
12. avgust je od leta 1999 namenjen mladim, saj so ga takrat Združeni narodi razglasili za mednarodni dan mladih. Letošnja tema dneva mladih so trajnostni prehranski sistemi, hkrati pa ta dan izpostavlja tudi pomen vključevanja mladih v procese odločanja. Ob mednarodnem dnevu mladih smo se o stanju mladih v Sloveniji pogovarjali s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije Miho Zupančičem.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije. To uokvirja dejstvo, da se v visokošolskih središčih spopadajo s pomanjkanjem kapacitet v študentskih domovih. Največje težave na Primorskem, kjer bi potrebovali najmanj tisoč ležišč več.
Poolimpijski teden zaznamujejo predvsem številni uradni sprejemi za slovenske olimpijce. Tina Šoln je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Mateja Avanza, ustanovitelja in direktorja agencije Sportanzo, nekdanjega direktorja marketinga ter članskih reprezentanc na Košarkarski zvezi Slovenije, sedaj pa delegata pri mednarodni košarkarski zvezi Fiba. Pogovarjala sta se o odnosu države do športa, o tem, zakaj potrebujemo samostojno ministrstvo za šport ter o tem, kaj kdaj in zakaj smejo ali ne smejo politiki komunicirati o športnih uspehih. Foto: Sportanzo
234 znanstvenikov iz 66 držav je včeraj objavilo prvo daljše poročilo o podnebnih spremembah po letu 2014. V skoraj 4000 strani dolgem zapisu Medvladni odbor za podnebne spremembe tako ugotavlja, da čutimo vpliv sprememb pravzaprav po vsem svetu, izračuni pa so pokazali, da ima največ vpliva na podnebne spremembe človek. Več z dr. Lučko Kajfež Bogataj z ljubljanske Biotehniške fakultete.
Medtem število tujih študentov v Nemčiji po krajšem zastoju zaradi pandemije znova strmo narašča, država želi biti privlačna za najboljše z vsega sveta. Več pa iz Berlina Polona Fijavž.
Razmišljanje o vpisu na italijanske univerze se – po navodilih Ministrstva za visoko šolstvo in raziskovanje – začne na spletni strani universitaly.it, ki ponuja pregled univerz, programov, šolnin in pogojev tako v italijanščini kot v angleščini. Tam lahko najdemo tudi okrožnico z navodili, pripravljenimi na pristojnem ministrstvu za mednarodne študente, ki bi v naslednjem akademskem letu radi študirali v Italiji. Pri tem imamo v mislih tiste, ki niso državljani Evropske unije, ne stalno bivajoči v Italiji in niti udeleženci kakšnega od evropskih štipendijskih programov.
Arheološki park v Simonovem zalivu v sebi skriva ostanke vile iz rimskih časov. Na najdišču so na ogled mozaiki in ostanki bivalnih prostorov, ob vhodu pa je postavljen tudi interpretacijski center. V njem obiskovalci s pomočjo interaktivnega zemljevida spoznajo življenje v vili in rimski dobi. Na ogled nas je peljal arheolog Andrej Preložnik.
Butični muzej Izolana - hiša morja je skrit globoko v centru Izole. Ta obmorski kraj velja za ribiško mesto, kjer lahko še danes ob jutrih pri ribičih na pomolu kupimo kakovostne sveže ribe in morske plodove. Po poteh ribiške tradicije, ladjedelništva in ribje predelovalne industrije nas je popeljal vodič Gregor Benčina.
Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije. Lovrenška jezera, nahajališče čizlakita, oplotniški Vintgar je le nekaj zanimivih stvari, ki jih lahko obiščete na turistični destinaciji Rogla - Pohorje. Ena od najbolj priljubljenih pa je gotovo Pot med krošnjami, ki obiskovalce od leta 2019 dobesedno pelje nad krošnje. Lani je pot dobila tudi tobogan in vožnje po njem nikakor ne gre izpustiti.
Tonči Žlogar je nekdanji kapetan slovenske nogometne reprezentance, zdaj pa selektor slovenske reprezentance do 17 let. Odraščal je v Izoli, kjer z družino živi še danes. Kako ga je mesto zaznamovalo? Kam bi popeljal turiste? Kakšno je bilo odraščanje v tem obmorskem mestu?
V deveti epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Tokrat predvsem o tempu življenja. Pričakovali bi, da je na Japonskem izjemno hiter, a ga japonologinja Katarina Petaci primerja s hojo po vrvi. Premikaš se počasi, ampak če narediš eno samo napako, boš padel v globino, kar je velik stres. In vpliva na kakovost življenja. Fenomen inemuri, spanje na delovnem mestu ali v javnosti, ki izvira iz preobremenjenosti, je razširjen povsod, tudi na fakultetah. Med predstavitvijo seminarske naloge se zgodi, da nekateri študenti spijo, tudi profesorji. To je dejansko sprejemljivo, ker s tem pokažeš, da si veliko delal.
Kdo lahko o uspehih naših športnikov objavlja na družabnih omrežjih in kakšna so pravila glede oglaševanja na samih olimpijskih igrah? Kakšne so posebnosti glede oglaševanja na največjem športnem dogodku na svetu? Sogovorniki: - Maja Šorli Jakin, soustanoviteljica in direktorica vsebin v agenciji W3B - mag. Barbara Bejek, nekdanja športna novinarka in ustvarjalka vsebin v agenciji W3B - Matic Švab, Olimpijski komite Slovenije Foto: pixabay.com
V osmi epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Pri razlagi nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da je religija velik del tradicije, kar je opaziti na vsakem koraku. A obenem meni, da tradicija zavira inovacije. Družba ima namreč togo hierarhijo, kar se pozna predvsem pri kakšnih podjetjih, kjer se bolj ceni senioriteta kot pa inovativnost posameznika.
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev.
Verjetno bi se tudi v najhujši vročini precej bolj olimpijsko počutili, če bi lahko v razžarjeni prestolnici našli kakšno rečno kopališče, kot smo jih nekoč že poznali … In ko je že vse v znamenju Tokia, morda bi se tako našli tudi talenti, ki se jim ne bi bilo treba dokazovati zgolj v kratkih bazenih.
Neveljaven email naslov