Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sredi februarja je Gregor Erjavec s prijateljema odšel v Grčijo za tri tedne … in tam ostal pet mesecev. O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, če bi po njej posneli film, pa bi ga lahko naslovili Prišel je z zadnjim, odšel s prvim. Tatjana Pirc se je končno srečala z glavnim junakom, ki ji je povedal koronazgodbo, nabito s pozitivno energijo.
Kako je Gregor Erjavec odšel v Grčijo za tri tedne in tam ostal pet mesecev
O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, zgodba pa me je spomnila na film o Angležu (Hugh Grant), ki je šel na hrib in se vrnil z gore. Glavno vlogo v našem filmu, ki bi ga lahko imenovali tudi Prišel je z zadnjim, odšel s prvim, je vrhunsko odigral nasmejani in vitalni Gregor Erjavec, ki mi je, ko sva se končno srečala v Ljubljani, najprej razložil:
"Od letošnjega januarja sem na dosmrtnih počitnicah."
Dosmrtne počitnice, kaj to pomeni?
"Da sem končal svojo delovno kariero. Zdaj sem 'penzič'. Prej je bil moj čas zelo strukturiran, determiniran, ko sem se upokojil, pa je čas postal moj, vzel sem ga zase. Tako kot vzamem, kar mi prinese trenutek."
Tak trenutek je Gregorju februarja prinesel mamljivo idejo za pot v Grčijo, najprej do Benetk, od tam s trajektom do Patrasa, potem pa do Ikarije. Načrte za nekajtedensko raziskovanje otoka mu je kmalu porušila epidemija covida 19. Sopotnika sta se vrnila v Slovenijo, Gregor pa si je zaželel ostati še nekaj dni v Grčiji, ki je, če uporabimo njegove besede, topla, prijetna in prijazna dežela.
Odločil se je, da gre na Kreto obiskat prijateljico Slovenko. Ujel je zadnji trajekt in na Kreti ostal kar štiri mesece. Užival je sredi oljčnih nasadov na zahodnem delu otoka, obiskoval čudovite kanjone, nabiral šparglje, povzpel se je tudi na najvišji vrh Krete.
"Razgled s Psiloritisa, ki je visok 2456 metrov, je izjemen. Obkroža ga morje, kar daje temu vzponu drugo dimenzijo, saj si nekje med bogovi in morjem."
Hiša Gregorjeve prijateljice je obdana z oljčnimi gaji, pomarančevci in limonovci. Za zajtrk je jedel pomaranče kar z lupino, ker jih ne škropijo. Bilo je čarobno, pripoveduje Gregor, ki je vrh prvega vala epidemije preživel nekoliko drugače kot mi, ki smo bili zaprti v hišah in stanovanjih. Na Kreti je bilo uradno registriranih le nekaj primerov okužbe, je še povedal Gregor Erjavec, ki pravi, da se Grki radi družijo, objemajo, dotikajo, zato se vsemu temu niso mogli povsem odreči.
Turistična sezona se na Kreti začne zgodaj, saj je podnebje zelo milo. Veliko ljudi je povsem odvisnih od turizma, zato jih je zaprtje otoka zaradi epidemije še toliko bolj prizadelo.
"Ko so državo odprli za turiste, so se trudili, da bi privabili čim več ljudi. Razmišljali so, kakšne preventivne ukrepe naj uvedejo. Na začetku je bilo za tujce obvezno tudi testiranje, pozneje pa so potnikom na trajektih le še merili temperaturo, kar sicer ni pravi pokazatelj okuženosti, je pa vsaj neki minimalni ukrep. Zdaj je okuženih na Kreti več, temu se ni bilo mogoče izogniti."
Domačini so v zadnjih letih najemali kredite za obnovo svojih hiš, starih zgradb, ki so jih zelo lepo prenovili, da bi jih oddajali turistom.
"Če pa ni gostov, nastopijo težave pri vračanju teh kreditov. V Grčiji ni bilo denarnih pomoči. Ljudje so bili prepuščeni samim sebi."
Po prvotnem načrtu naj bi se Gregor z Ikarije v Slovenijo vrnil sredi marca, a se je vse skupaj zavleklo do sredine julija … Na Kreto je prišel z zadnjim trajektom z Ikarije in odšel s prvim, ki je peljal v Benetke.
"Prepustil sem se toku, ne prepuščam pa se paniki in strahovom. Vsi vemo, da strah in panika slabšata odpornost. Covid je potencialna nevarnost, sam pa moraš skrbeti za svoj imunski sistem. Ko sem bil na Kreti, sem imel stike s prijatelji, nisem pa redno spremljal poročil, ker to v človeku ustvarja napetost. Zjutraj sem najprej skrtačil mačka in dva psa, ki sta me čakala pred vrati."
V oljčnih nasadih je bilo veliko dela, aprila je nastopilo sušno obdobje, treba je bilo namakati, skrbeti za drevesa. Kakšno bo letos olivno olje, ki ga prideluje Gregorjeva prijateljica s Krete? "Dobro bo, kot vedno," odgovori Gregor Erjavec.
Takole je epidemija Gregorju spremenila načrte. Pravi, da se je zaradi koronavirusa zgodilo tudi kaj dobrega.
"Ekološko si je planet opomogel v tem času, spoznavamo tudi, da ni vse samo po sebi umevno. Σιγά σιγά. Siga siga. Tako pravijo Grki, kar pomeni počasi, počasi. Z občutkom. Brez naglice. Mediteranske dežele imajo manj stresa kot mi. Sami ustvarjamo svoje notranje stiske s tem, ko mislimo, kaj vse moramo doseči v življenju. Tako porušimo notranji mir in ravnovesje."
Kako pa bo zdaj z njegovimi dosmrtnimi počitnicami?
"Se nadaljujejo. Hčerka živi v Abu Dabiju, rad bi jo obiskal, zato raziskujem, kako lahko pridem tja. Puščava je tudi čarobna. Spet se bom prepustil toku in trenutkom, ki te sami usmerjajo. Treba je imeti zaupanje in pogum, pa se strah razblini."
Gregor Erjavec še pravi, da bo zagotovo kdaj rekel tudi: "Siga, siga. Počasi, počasi."
Sredi februarja je Gregor Erjavec s prijateljema odšel v Grčijo za tri tedne … in tam ostal pet mesecev. O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, če bi po njej posneli film, pa bi ga lahko naslovili Prišel je z zadnjim, odšel s prvim. Tatjana Pirc se je končno srečala z glavnim junakom, ki ji je povedal koronazgodbo, nabito s pozitivno energijo.
Kako je Gregor Erjavec odšel v Grčijo za tri tedne in tam ostal pet mesecev
O njegovi dogodivščini se je okrog ljubljanske Špice že nekaj časa šepetalo, zgodba pa me je spomnila na film o Angležu (Hugh Grant), ki je šel na hrib in se vrnil z gore. Glavno vlogo v našem filmu, ki bi ga lahko imenovali tudi Prišel je z zadnjim, odšel s prvim, je vrhunsko odigral nasmejani in vitalni Gregor Erjavec, ki mi je, ko sva se končno srečala v Ljubljani, najprej razložil:
"Od letošnjega januarja sem na dosmrtnih počitnicah."
Dosmrtne počitnice, kaj to pomeni?
"Da sem končal svojo delovno kariero. Zdaj sem 'penzič'. Prej je bil moj čas zelo strukturiran, determiniran, ko sem se upokojil, pa je čas postal moj, vzel sem ga zase. Tako kot vzamem, kar mi prinese trenutek."
Tak trenutek je Gregorju februarja prinesel mamljivo idejo za pot v Grčijo, najprej do Benetk, od tam s trajektom do Patrasa, potem pa do Ikarije. Načrte za nekajtedensko raziskovanje otoka mu je kmalu porušila epidemija covida 19. Sopotnika sta se vrnila v Slovenijo, Gregor pa si je zaželel ostati še nekaj dni v Grčiji, ki je, če uporabimo njegove besede, topla, prijetna in prijazna dežela.
Odločil se je, da gre na Kreto obiskat prijateljico Slovenko. Ujel je zadnji trajekt in na Kreti ostal kar štiri mesece. Užival je sredi oljčnih nasadov na zahodnem delu otoka, obiskoval čudovite kanjone, nabiral šparglje, povzpel se je tudi na najvišji vrh Krete.
"Razgled s Psiloritisa, ki je visok 2456 metrov, je izjemen. Obkroža ga morje, kar daje temu vzponu drugo dimenzijo, saj si nekje med bogovi in morjem."
Hiša Gregorjeve prijateljice je obdana z oljčnimi gaji, pomarančevci in limonovci. Za zajtrk je jedel pomaranče kar z lupino, ker jih ne škropijo. Bilo je čarobno, pripoveduje Gregor, ki je vrh prvega vala epidemije preživel nekoliko drugače kot mi, ki smo bili zaprti v hišah in stanovanjih. Na Kreti je bilo uradno registriranih le nekaj primerov okužbe, je še povedal Gregor Erjavec, ki pravi, da se Grki radi družijo, objemajo, dotikajo, zato se vsemu temu niso mogli povsem odreči.
Turistična sezona se na Kreti začne zgodaj, saj je podnebje zelo milo. Veliko ljudi je povsem odvisnih od turizma, zato jih je zaprtje otoka zaradi epidemije še toliko bolj prizadelo.
"Ko so državo odprli za turiste, so se trudili, da bi privabili čim več ljudi. Razmišljali so, kakšne preventivne ukrepe naj uvedejo. Na začetku je bilo za tujce obvezno tudi testiranje, pozneje pa so potnikom na trajektih le še merili temperaturo, kar sicer ni pravi pokazatelj okuženosti, je pa vsaj neki minimalni ukrep. Zdaj je okuženih na Kreti več, temu se ni bilo mogoče izogniti."
Domačini so v zadnjih letih najemali kredite za obnovo svojih hiš, starih zgradb, ki so jih zelo lepo prenovili, da bi jih oddajali turistom.
"Če pa ni gostov, nastopijo težave pri vračanju teh kreditov. V Grčiji ni bilo denarnih pomoči. Ljudje so bili prepuščeni samim sebi."
Po prvotnem načrtu naj bi se Gregor z Ikarije v Slovenijo vrnil sredi marca, a se je vse skupaj zavleklo do sredine julija … Na Kreto je prišel z zadnjim trajektom z Ikarije in odšel s prvim, ki je peljal v Benetke.
"Prepustil sem se toku, ne prepuščam pa se paniki in strahovom. Vsi vemo, da strah in panika slabšata odpornost. Covid je potencialna nevarnost, sam pa moraš skrbeti za svoj imunski sistem. Ko sem bil na Kreti, sem imel stike s prijatelji, nisem pa redno spremljal poročil, ker to v človeku ustvarja napetost. Zjutraj sem najprej skrtačil mačka in dva psa, ki sta me čakala pred vrati."
V oljčnih nasadih je bilo veliko dela, aprila je nastopilo sušno obdobje, treba je bilo namakati, skrbeti za drevesa. Kakšno bo letos olivno olje, ki ga prideluje Gregorjeva prijateljica s Krete? "Dobro bo, kot vedno," odgovori Gregor Erjavec.
Takole je epidemija Gregorju spremenila načrte. Pravi, da se je zaradi koronavirusa zgodilo tudi kaj dobrega.
"Ekološko si je planet opomogel v tem času, spoznavamo tudi, da ni vse samo po sebi umevno. Σιγά σιγά. Siga siga. Tako pravijo Grki, kar pomeni počasi, počasi. Z občutkom. Brez naglice. Mediteranske dežele imajo manj stresa kot mi. Sami ustvarjamo svoje notranje stiske s tem, ko mislimo, kaj vse moramo doseči v življenju. Tako porušimo notranji mir in ravnovesje."
Kako pa bo zdaj z njegovimi dosmrtnimi počitnicami?
"Se nadaljujejo. Hčerka živi v Abu Dabiju, rad bi jo obiskal, zato raziskujem, kako lahko pridem tja. Puščava je tudi čarobna. Spet se bom prepustil toku in trenutkom, ki te sami usmerjajo. Treba je imeti zaupanje in pogum, pa se strah razblini."
Gregor Erjavec še pravi, da bo zagotovo kdaj rekel tudi: "Siga, siga. Počasi, počasi."
Jože Protner je enolog, znani vinarski strokovnjak, nekdanji direktor kleti VINAG, tudi nekdanji kmetijski minister in oče prvega večjega javnega martinovanja pri nas – leta 1985 v Mariboru. Za začetek smo z njim spregovorili o tradiciji martinovega. V preteklosti je bil na posestvih to praznik enakosti – gospodar in vsi njegovi delavci, hlapci, viničarji, so se zbrali v kleti in si bili vsaj en dan v letu pravzaprav enaki.
Priporočilo za preživljanje prostega časa tokrat poda Irena Ekart, ki obuja uporabo želoda v prehrani.
Kakšen je širši kontekst zgodbe, ki traja že nekaj časa? Kako razmere na poljsko-beloruski meji vplivajo na že razgreto drubeno dogajanje na Poljskem, kjer je danes dan samostojnosti, ko predvsem v Varšavi pričakujejo napete razmere na ulicah? Foto: EPA.
Kot marsikaj, je mednarodni dan prijaznosti v Sloveniji zaživel zaradi entuziazma posameznikov. Čeprav je bila deklaracija o prijaznosti podpisana že leta 1998, so ga veliko pozneje k nam zanesli prostovoljci mariborskega društva Humanitarček, ki so od leta 2016 tudi uradni ambasadorji tega dneva pri nas. Prvo leto so sledili ideji, da se neznancem na ta dan podarja rumeno cvetje, a kot prostovoljno društvo brez kakršnih koli sredstev so se že naslednje leto odločili za drugačen simbol – porisan, pobarvan ali popisan kamenček. In letos jih bo zagotovo že več kot 20.000 in tudi tukaj smo Slovenci rekorderji. Z akcijo so začeli v Mariboru, pridružili so se jim številni vrtci, šole in podjetja.
Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter kako podnebne spremembe vplivajo na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske. Jacek Piskozub, z njim se je v Gdansku pogovarjal Gašper Andrinek, spremlja podnebno konferenco v Glasgowu, a sam ni najbolj optimističen.
Skoraj polovica Slovenk in Slovencev uživa alkohol čezmerno, prisotnost alkohola v kulturi in običajih pa je tako samoumevna, da se ti vzorci prenašajo iz roda v rod. Ker smo že dodobra zakorakali v Martinov teden, opozarjamo na preventivno akcijo Slovenija piha 0,0. Do konca tedna bodo policisti na cestah izvajali poostrene nadzore alkoholiziranosti in nagrajevali 0,0 šoferje. Sogovorniki: Vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje Vesna Marinko, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi magister Ivan Kapun ter naključni mladi na ljubljanskih ulicah.
Kako se z epidemijo spopadajo v Veliki Britaniji po poletnem popolnem odprtju družbe? Kakšno je zaupanje v znanost? Kako poteka vsakodnevno javno življenje in kako se občuti brexit? V živo iz Londona Luka Hvalc.
Iris Pokovec je vizualna umetnica, ki živi in dela v Ljubljani. Leta 2017 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na Univerzi v Ljubljani magistrirala z delom Všečnost in kupljivost. Ukvarja se z odnosi med aktualno potrošniško plastiko, marketinškimi slogani 21. stoletja in sodobnim popularnim nihilizmom. In to je tudi rdeča nit njene samostojne razstave Angels & Discounts v Aksiomi.
V oddajah o športni rekreaciji, serijo z mladimi športniki nadaljujemo po strmi poti navzgor. Naši mikrofoni so bili v plezalnem objektu v Podvinu, kjer trenira tudi Vita Lukan - prva Slovenka, ki je osvojila olimpijsko medaljo v športnem plezanju. No, če smo natančni, srebrno odličje na olimpijskih igrah mladih v Buenos Airesu pred tremi leti. Vita je na trening povabila svoja varovanca, Nejca in Izo.
Matematična kocka mlade podjetniške skupine MENTHA CUBE ima namesto šestih 22 kockinih ploskev, namesto ducata kockinih robov pa kar nekaj ducatov robov več. Skupino sestavljajo študent 6. letnika medicine Matej Žnidarič, magister mehatronike Alen Kolman in razvojna psihologinja dr. Nera Božin. Z zanimivim izdelkom, matematično kocko, naj bi otrokom iz prvih razredov osnovne šole priskrbeli predmet večnega hrepenenja učiteljev in učiteljic – igračo, ki je obenem učilo. Modra kocka ima številna stikala, LCD zaslon, priključena pa je na USB polnilec – in kajpada polna števil in osnovnih računskih operacij.
Na fundaciji Poti miru v Posočju so v dobrih dveh desetletjih prejeli kakšnih tisoč prošenj potomcev vojakov, ki so padli na soški fronti. Po najrazličnejših sledeh želijo priti do njihovega groba in izvedeti še kakšno zanimivost iz njihovega življenja. Pri iskanju jim bo kmalu v pomoč tudi baza padlih vojakov, ki jo skupaj z znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU ustvarjajo v sklopu čezmejnega Interreg projekta WALKofPEACE. Z Mihaelom Uršičem iz Fundacije Poti miru v Posočju se je pogovarjala Mariša Bizjak. Foto: WALKofPEACE
Refomatorji v stripu se selijo na oder – natančneje: na oder Kosovelove dvorane v Cankarjev dom v Ljubljani. Tam bo na praznični dan reformacije premiera predstave Reformatorji na odru. V njej nastopata Boštjan Gorenc - Pižama in Nik Škrlec. Uprizoritev je nastala po knjigi Boštjana Gorenca - Pižame ''Reformatorji v stripu'' z ilustracijami Jaka Vukotiča in s pomočjo in spremno besedo dr. Kozma Ahačiča. Foto: Darja Štravs Tisu
Plastične embalaže je vse več in vse več je konča v sežigu, na odlagališčih ali v naravi, 200 tisoč ton letno v Sredozemskem morju. V Sloveniji več kot 137 milijonov plastenk letno ne pride do reciklaže. Tako piše na spletni strani Društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, ki je začelo s kampanjo Zaprimo krog, s katero se zavzemajo za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji. Finančna motivacija v obliki kavcije je namreč učinkovit mehanizem, ki spodbuja ločeno zbiranje plastenk, pločevink in steklenic. Tega ima že 10 evropskih držav, v osmih – po novem tudi v Avstriji – se vzpostavlja. Države EU bodo do leta 2025 morale ločeno zbrati 77 odstotkov plastenk, do leta 2029 pa 90 odstotkov in kavcijski sistem je edini, ki že dosega te cilje. Dobro prakso imajo v Litvi, kjer so kavcijski sistem vzpostavili leta 2016 in zdaj na leto zberejo približno 600 milijonov različnih steklenic. Njihov sistem smo si ogledali na povabilo neprofitne mednarodne organizacije Reloop, ki združuje industrijo, vlado in nevladne organizacije s skupno vizijo uspešnega krožnega gospodarstva, njihovo poslanstvo in vrednote pa so osredotočeni na gradnjo sveta brez onesnaževanja.
Na Kozjanskem je pred časom zaživel zanimiv čezmejen projekt, ki so ga na področju dodatne turistične ponudbe uresničili pri Razvojni agenciji Sotla v sodelovanju s slovensko-hrvaškimi partnerji. Vključuje naravno in kulturno dediščino, ki je zanimiva za spoznavanje predvsem aktivnih obiskovalcev na kolesih in konjih. Prav zato so projekt za aktiven oddih poimenovali RIDE & BIKE II.
Prejšnji četrtek se je na festivalu Indigo z naslovom Masovna hipnoza v ljubljanski Cukrarni Slavoj Žižek pogovarjal z grškim finančnim ministrom iz časa dolžniškega spravljanja Grčije na kolena. Pred pogovorom sta nekaj minut za vprašanja Yanisu Varufakisu imela tudi novinarja Arsa Aleksander Čobec in Vala 202 Gorazd Rečnik.
Gost 4. oddaje UP v 2. sezoni je Robi Špiler. S Tjašo Štruc obožujeta vrtnarjenje, imata Vrt obilja in celo vrsto sledilcev na družabnih omrežjih. Kot poudarjata sta svoj posel razvila okoli hobija in ne iz hobija. Zato svojih pridelkov ne prodajata, z veliko vnemo in natančnostjo pa predajata znanje o vrtnarjenju in svobodnem življenju z naravo. Z Anjo Hlača Ferjančič in Micem Melanškom, soustanoviteljem Hooray Studios, so med drugim govorili o drugačnem pogledu na podjetništvo, o življenju v majhni hiški in zavestnem omejevanju rasti posla.
V Mariboru je bil v četrtek poseben dan, z živo verigo so namreč selili del gradiva osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu na začasno lokacijo v Trgovskem centru City na Trgu Leona Štuklja. Tja se seli zaradi gradnje težko pričakovanih novih prostorov, ki bodo del Centra Rotovž in ki bodo za zaposlene pomenili varnejše in sodobnejše delovno okolje, za obiskovalce pa prijetnejši prostor in sodobno knjižnično izkušnjo. Verigo je tvorilo približno sedemsto ljudi, ki so poudarjali pomen solidarnosti in primernega odnosa do knjig. Knjižničarji s pomočjo selitvenega servisa selijo skupaj 160 tisoč enot in za približno štiri kilometre polic. Reportažo o dogodku, na katerem je ob pomoči Mariborčanov na začasni dom pripotovalo tisoč knjig poezije, je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
Sestri Sandra in Nadja Keržan sta pred šestimi leti iskali službo in ker redne zaposlitve ni bilo na vidiku, sta se odločili, da si bosta priložnost ustvarili sami. Odprli sta spletno trgovino z ekološkimi čistili, prve pakete sta pošiljali kar iz Nadjine sobe. Prvi velik preskok sta naredili čez šest mesecev, ko sta najeli prostore. Sledilo je odprtje (fizične) trgovine ter razvoj lastne linije čistil Okay. Ob vseh uspehih pa tudi številni izzivi: od iskanja sodelavcev, do epidemije in prekinjenih dobavnih verig ter višjih cen surovin.
Neveljaven email naslov