Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bulgur lahko nadometi riž, testenine in krompir
Zdravo, raznoliko in uravnoteženo so oznake, ki so zelo zaželene v sodobnih kulinaričnih trendih. Če je neko živilo še cenovno dostopno, si zasluži, da mu posvetimo pozornost v naši prehranski rubriki. Bulgur so poznale že stare civilizacije, uporabljajo ga v kuhinjah od Balkana do Indije. Najbolj kreativno ga znajo pripravljati na Bližnjem vzhodu. Mojca Cepuš, svetovalka za zdravo prehrano in certificirana nutricistka, izpostvalja nekatere bulgurjeve prednosti.
Ena skodelica bulgurja vsebuje 8,19 g vlaknin, kar je 32,8 % priporočenega dnevnega vnosa. Je tudi bogat vir mangana, deluje pri presnovi sladkorja in proti vnetjem.
Bulgur je narejen iz durum pšenice s posebnim postopkom parjenja, sušenja in drobljenja. Zaradi takšnega postopka ohrani večino hranljivih snovi. Osnova priprava bulgurja je hitra in enostavna, če znate skuhati riž, boste kos tudi bulgurju.
Nato pa kuhanemu bulgurju dodamo različno narezano sadje, odlično se ujame z jagodičevjem, ščepec cimeta in polnovreden zajtrk je pripravljen.
Ime bulgur prihaja iz turškega jezika, zato ne preseneča, da v tamkajšnji kulinariki poznajo tudi jed iz bulgurja s pomenljivim poimenovanjem »Nevestina juha«.
Za pripravo, poleg bulgurja, potrebujte še rdečo lečo, čebulo, paradižnik, mleto papriko, sol, črni poper in seveda- nevesto. Le ta mora namreč sodelovati pri pripravi bulgurjeve juhe, ki bo jedcem dala slasten, kulinarični užitek- nevesti pa dolg in srečen zakon.
Bulgur lahko nadometi riž, testenine in krompir
Zdravo, raznoliko in uravnoteženo so oznake, ki so zelo zaželene v sodobnih kulinaričnih trendih. Če je neko živilo še cenovno dostopno, si zasluži, da mu posvetimo pozornost v naši prehranski rubriki. Bulgur so poznale že stare civilizacije, uporabljajo ga v kuhinjah od Balkana do Indije. Najbolj kreativno ga znajo pripravljati na Bližnjem vzhodu. Mojca Cepuš, svetovalka za zdravo prehrano in certificirana nutricistka, izpostvalja nekatere bulgurjeve prednosti.
Ena skodelica bulgurja vsebuje 8,19 g vlaknin, kar je 32,8 % priporočenega dnevnega vnosa. Je tudi bogat vir mangana, deluje pri presnovi sladkorja in proti vnetjem.
Bulgur je narejen iz durum pšenice s posebnim postopkom parjenja, sušenja in drobljenja. Zaradi takšnega postopka ohrani večino hranljivih snovi. Osnova priprava bulgurja je hitra in enostavna, če znate skuhati riž, boste kos tudi bulgurju.
Nato pa kuhanemu bulgurju dodamo različno narezano sadje, odlično se ujame z jagodičevjem, ščepec cimeta in polnovreden zajtrk je pripravljen.
Ime bulgur prihaja iz turškega jezika, zato ne preseneča, da v tamkajšnji kulinariki poznajo tudi jed iz bulgurja s pomenljivim poimenovanjem »Nevestina juha«.
Za pripravo, poleg bulgurja, potrebujte še rdečo lečo, čebulo, paradižnik, mleto papriko, sol, črni poper in seveda- nevesto. Le ta mora namreč sodelovati pri pripravi bulgurjeve juhe, ki bo jedcem dala slasten, kulinarični užitek- nevesti pa dolg in srečen zakon.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov