Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sheme kakovosti

04.09.2019

Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«

Uradni nadzor nad shemami kakovosti izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki Veste, kaj jeste, ki jo je pripravil Bojan Leskovec. Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.

“Proizvod, ki je proizveden po načelih določene sheme kakovosti, ima poseben značaj. Ta je določen na podlagi podrobnih pravil glede načina proizvodnjevpliva geografskega območja, na katerem se proizvod pridela oziroma predela, ali tradicionalnih postopkov proizvodnje.”

Obstoječe sheme kakovosti

  • Zaščitena označba porekla (ZOP) – VSE stopnje pridelave in predelave kmetijskega pridelka ali živila morajo potekati na določenem geografskem območju. Kakovost in značilnost proizvoda je izključno ali bistveno posledica vpliva geografskega okolja.
  • Zaščitena geografska označba (ZGO) – VSAJ ENA od proizvodnih stopenj kmetijskega pridelka ali živila mora potekati na določenem geografskem območju. Kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda je mogoče pripisati temu geografskemu okolju.
  • Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) – ti proizvodi se proizvajajo ali na tradicionalen način ali iz tradicionalnih surovin ali po tradicionalnem receptu. Proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, kar pomeni, da se lahko proizvajajo na celotnem ozemlju RS in EU (če je pridobljena evropska zaščita).
  • Višja kakovost (VK) – kmetijski pridelek ali živilo po svojih značilnih lastnostih pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih pridelkov in živil.
  • Ekološka pridelava (EKO) – kmetijski pridelek ali živilo je pridelano in predelano po naravnih metodah in postopkih.
  • Integrirana pridelava (IP) – kmetijski pridelek je pridelan po metodah, po katerih se nadzorovano izvajajo dovoljeni agrotehnični ukrepi.
  • Izbrana kakovost – kmetijski pridelek ali živilo ima posebne lastnosti, ki se lahko nanašajo na sestavo kmetijskega pridelka ali živila, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo poznejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.

Slikovne podobe posameznih znakov najdete na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Nasasuperhrana.si.

VIR: Nasasuperhrana.si


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Sheme kakovosti

04.09.2019

Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«

Uradni nadzor nad shemami kakovosti izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki Veste, kaj jeste, ki jo je pripravil Bojan Leskovec. Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.

“Proizvod, ki je proizveden po načelih določene sheme kakovosti, ima poseben značaj. Ta je določen na podlagi podrobnih pravil glede načina proizvodnjevpliva geografskega območja, na katerem se proizvod pridela oziroma predela, ali tradicionalnih postopkov proizvodnje.”

Obstoječe sheme kakovosti

  • Zaščitena označba porekla (ZOP) – VSE stopnje pridelave in predelave kmetijskega pridelka ali živila morajo potekati na določenem geografskem območju. Kakovost in značilnost proizvoda je izključno ali bistveno posledica vpliva geografskega okolja.
  • Zaščitena geografska označba (ZGO) – VSAJ ENA od proizvodnih stopenj kmetijskega pridelka ali živila mora potekati na določenem geografskem območju. Kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda je mogoče pripisati temu geografskemu okolju.
  • Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) – ti proizvodi se proizvajajo ali na tradicionalen način ali iz tradicionalnih surovin ali po tradicionalnem receptu. Proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, kar pomeni, da se lahko proizvajajo na celotnem ozemlju RS in EU (če je pridobljena evropska zaščita).
  • Višja kakovost (VK) – kmetijski pridelek ali živilo po svojih značilnih lastnostih pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih pridelkov in živil.
  • Ekološka pridelava (EKO) – kmetijski pridelek ali živilo je pridelano in predelano po naravnih metodah in postopkih.
  • Integrirana pridelava (IP) – kmetijski pridelek je pridelan po metodah, po katerih se nadzorovano izvajajo dovoljeni agrotehnični ukrepi.
  • Izbrana kakovost – kmetijski pridelek ali živilo ima posebne lastnosti, ki se lahko nanašajo na sestavo kmetijskega pridelka ali živila, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo poznejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.

Slikovne podobe posameznih znakov najdete na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Nasasuperhrana.si.

VIR: Nasasuperhrana.si


21.03.2018

Mikroplastika v vzorcih vode

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.03.2018

Za starejše naj velja previdnost pri nekaterih skupinah živil

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.


07.03.2018

Pasirani paradižnik

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.02.2018

Predelane mesnine

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.02.2018

Kis

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.02.2018

Predpakirani krofi

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


31.01.2018

Prehrana na delovnem mestu

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


24.01.2018

Kakav in čokolada

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


17.01.2018

Zamrznjena pica - polnovreden obrok?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


10.01.2018

V izdelkih s sadjem sadja praviloma le za vzorec

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


03.01.2018

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


27.12.2017

S preveč fosfatov do izgube kalcija

Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.


20.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


29.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


22.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


15.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


08.11.2017

Napitki iz oreščkov in žit

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.


01.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 11 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov