Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pol minute za vsak grižljaj?

13.11.2019

Če želimo vedeti, kaj jemo, oziroma bolje rečeno, če želimo vedeti, kako jemo, moramo poznati tudi nekaj osnov anatomije in fiziologije človeškega telesa, torej razumeti, kakšni procesi se dogajajo v naših telesih. Ali vemo, zakaj recimo žvečimo hrano in kolikokrat bi morali prežvečiti grižljaj večjega kosa?

Preveliki kosi hrane, ki jih prehitro pogoltnemo, so dodatno breme za želodec in črevesje

“Narava bo kaznovala vse, ki ne žvečijo!” Tako je v začetku 20. stoletja svaril ameriški nutricionist Horace Fletcher. Verjel je, da se skrivnost zdravega prehranjevanja skriva v žvečenju. Po njegovem mnenju naj bi vsak grižljaj prežvečili 32-krat. To v praksi pomeni približno pol minute. Potem naj bi glavo nagnili nazaj in pustili, da hrana steče po grlu. S tem se naj ne bi zredili, telo pa bi takoj absorbiralo vsa hranila, ki jih potrebuje.

Četudi ne gremo v takšne skrajnosti, da bi šteli svoje grižljaje, je prav, da razumemo nekaj osnov anatomije in fiziologije človeškega telesa. Tako recimo razumemo, da se prehitro hranjenje in neučinkovito žvečenje lahko kažeta v napihnjenosti po obroku, pove prof. dr. Marko Kreft iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 

“Če pride v želodec večji kos hrane, lahko kislina ne prodre v vse dele hrane. Taka hrana se potem ne dezifincira, lahko pride tudi do lažjih okužb, encimi ne morejo priti zraven. Taka hrana potem dlje časa po črevesju potuje neprebavljena. Lahko pride tudi do debelega črevesja in tam povzroča prebavne motnje.”

Če hrano dlje časa žvečimo, tudi hitreje začutimo občutek sitosti. S tem se torej lahko izognemo prenajedanju, opozarja prehranska terapevtka Alja Dimic iz Centra prehranske terapije Holistic.  

“Ko jemo, dajmo se usesti zraven in se osredotočit samo na to, da jemo. Ne glejmo zraven računalnikov, tablic. Tako dejansko res pojemo točno toliko, kot resnično potrebujemo.”


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Pol minute za vsak grižljaj?

13.11.2019

Če želimo vedeti, kaj jemo, oziroma bolje rečeno, če želimo vedeti, kako jemo, moramo poznati tudi nekaj osnov anatomije in fiziologije človeškega telesa, torej razumeti, kakšni procesi se dogajajo v naših telesih. Ali vemo, zakaj recimo žvečimo hrano in kolikokrat bi morali prežvečiti grižljaj večjega kosa?

Preveliki kosi hrane, ki jih prehitro pogoltnemo, so dodatno breme za želodec in črevesje

“Narava bo kaznovala vse, ki ne žvečijo!” Tako je v začetku 20. stoletja svaril ameriški nutricionist Horace Fletcher. Verjel je, da se skrivnost zdravega prehranjevanja skriva v žvečenju. Po njegovem mnenju naj bi vsak grižljaj prežvečili 32-krat. To v praksi pomeni približno pol minute. Potem naj bi glavo nagnili nazaj in pustili, da hrana steče po grlu. S tem se naj ne bi zredili, telo pa bi takoj absorbiralo vsa hranila, ki jih potrebuje.

Četudi ne gremo v takšne skrajnosti, da bi šteli svoje grižljaje, je prav, da razumemo nekaj osnov anatomije in fiziologije človeškega telesa. Tako recimo razumemo, da se prehitro hranjenje in neučinkovito žvečenje lahko kažeta v napihnjenosti po obroku, pove prof. dr. Marko Kreft iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 

“Če pride v želodec večji kos hrane, lahko kislina ne prodre v vse dele hrane. Taka hrana se potem ne dezifincira, lahko pride tudi do lažjih okužb, encimi ne morejo priti zraven. Taka hrana potem dlje časa po črevesju potuje neprebavljena. Lahko pride tudi do debelega črevesja in tam povzroča prebavne motnje.”

Če hrano dlje časa žvečimo, tudi hitreje začutimo občutek sitosti. S tem se torej lahko izognemo prenajedanju, opozarja prehranska terapevtka Alja Dimic iz Centra prehranske terapije Holistic.  

“Ko jemo, dajmo se usesti zraven in se osredotočit samo na to, da jemo. Ne glejmo zraven računalnikov, tablic. Tako dejansko res pojemo točno toliko, kot resnično potrebujemo.”


08.08.2018

Nad fige brez fige v žepu

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


01.08.2018

Hrana na plaži

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


25.07.2018

Vino pripoveduje zgodbo in tudi napak nikoli ne zamolči

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


18.07.2018

Pivo: tekoče zlato ali samo pločevinka, ki se lepo sveti

Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.


11.07.2018

Kavni napitki niso za prave “kofetkarje”

V takšnih napitkih je lahko tudi do 94 odstotkov mleka in do 32 gramov sladkorja; vključno z aditivi - arome, zgoščevalci, stabilizatorji, fosfati.


04.07.2018

Holesterol

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


27.06.2018

Hrana na dopustu in potovanju

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


20.06.2018

Ribez

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.06.2018

Sladkor v kosmičih za otroke

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.06.2018

Perutnina

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


30.05.2018

Rdeče, okusne in zdrave

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


23.05.2018

Zakaj je stročnice in žita priporočljivo namakati

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


16.05.2018

Žar

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


09.05.2018

Diete brez ogljikovih hidratov

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


02.05.2018

Čebula

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


25.04.2018

Piščančje posebne salame

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


18.04.2018

V tuninih paštetah manj kot 50 % tune

Tunine paštete vsebujejo veliko maščobe, zato naj ne bodo pogosto na vašem jedilniku


11.04.2018

Aloe vera

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


04.04.2018

Avokado

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.03.2018

Velikonočne jedi pod drobnogledom

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 10 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov