Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Kraški pršut je protokolarna začetna jed ob svečanih dogodkih. Strežemo ga brez nepotrebnih dodatkov, narezanega na tanko.
Ko govorimo o Krasu, večina od nas kmalu pomisli na pršut. Tistega rdečega, lepo dišečega, ki ga radi postrežemo ob svečanih priložnostih in raznih slavjih. Kraški pršut pa se ponaša z zaščito z geografsko označbo, s katero so mu med drugim priznali posebno kakovost, sloves, tradicijo. Vsi postopki, od soljenja, sušenja in zorenja ter vse do pakiranja, pa morajo biti izpeljani znotraj geografskega območja Krasa. Avtor številnih knjig o mesu in drugih slovenskih avtohtonih jedeh dr. živilsko tehnoloških znanosti Stanislav Renčelj je med drugim vodil tudi postopek zaščite kraškega pršuta.
Postopke priprave pršuta so iz kmečkih okolij, kjer vedo, da se mu lahko dodajajo le morska sol, česen in poper, natančno prenesli v sodobne obrate. Gre za suh postopek soljenja, temperature pri pripravi pa ne smejo presegati 6 stopinj Celzija. Ob sušenju poteka tudi postopek zorenja, zaradi katerega po od 16 do 18 mesecih postane užiten. Pršut se ponaša z veliko prehransko vrednostjo, saj se zaradi nizkih temperatur v njem ohranijo vsi vitamini, beljakovine in maščobe.
»Pršut se streže ob večjih dogodkih, prireditvah in ob družinskih slavjih. Je protokolarna začetna jed ob svečanih dogodkih.«
Zaradi velike jedilne kakovosti sogovornik priporoča, da jih uživamo brez raznih dodatkov – na primer kumaric. Dodamo mu lahko le domač kos kruha, sadje ali mlad sir. In nič drugega.
»Ko pripravljamo suhomesnate izdelke in jih damo na mizo, je pomembno, da so na tanko odrezani, da rezina pršuta lebdi na krožniku, da uživamo v barvi, vonju in ne nazadnje v ustih, ko se ta rezina, če je primerno, dovolj zrela, v ustih raztopi. Spet se vračam k starim, znanim okusom. Rezina pršuta brez pripadajoče slanine nima prave arome in užitka. Ta je tudi sestavni del pancete in vratovine ter mora biti zraven.«
V zadnjem času smo se začeli zavedati, da slanine ne smemo zavreči. Prav v tem delu je cela vrsta koristnih vitaminov, ki jih ob zaužitju vnesemo neposredno v telo. Vsebuje tudi železo, kalcij in druge minerale, zato ne potrebujemo še raznih prehranskih dodatkov v obliki tablet.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Kraški pršut je protokolarna začetna jed ob svečanih dogodkih. Strežemo ga brez nepotrebnih dodatkov, narezanega na tanko.
Ko govorimo o Krasu, večina od nas kmalu pomisli na pršut. Tistega rdečega, lepo dišečega, ki ga radi postrežemo ob svečanih priložnostih in raznih slavjih. Kraški pršut pa se ponaša z zaščito z geografsko označbo, s katero so mu med drugim priznali posebno kakovost, sloves, tradicijo. Vsi postopki, od soljenja, sušenja in zorenja ter vse do pakiranja, pa morajo biti izpeljani znotraj geografskega območja Krasa. Avtor številnih knjig o mesu in drugih slovenskih avtohtonih jedeh dr. živilsko tehnoloških znanosti Stanislav Renčelj je med drugim vodil tudi postopek zaščite kraškega pršuta.
Postopke priprave pršuta so iz kmečkih okolij, kjer vedo, da se mu lahko dodajajo le morska sol, česen in poper, natančno prenesli v sodobne obrate. Gre za suh postopek soljenja, temperature pri pripravi pa ne smejo presegati 6 stopinj Celzija. Ob sušenju poteka tudi postopek zorenja, zaradi katerega po od 16 do 18 mesecih postane užiten. Pršut se ponaša z veliko prehransko vrednostjo, saj se zaradi nizkih temperatur v njem ohranijo vsi vitamini, beljakovine in maščobe.
»Pršut se streže ob večjih dogodkih, prireditvah in ob družinskih slavjih. Je protokolarna začetna jed ob svečanih dogodkih.«
Zaradi velike jedilne kakovosti sogovornik priporoča, da jih uživamo brez raznih dodatkov – na primer kumaric. Dodamo mu lahko le domač kos kruha, sadje ali mlad sir. In nič drugega.
»Ko pripravljamo suhomesnate izdelke in jih damo na mizo, je pomembno, da so na tanko odrezani, da rezina pršuta lebdi na krožniku, da uživamo v barvi, vonju in ne nazadnje v ustih, ko se ta rezina, če je primerno, dovolj zrela, v ustih raztopi. Spet se vračam k starim, znanim okusom. Rezina pršuta brez pripadajoče slanine nima prave arome in užitka. Ta je tudi sestavni del pancete in vratovine ter mora biti zraven.«
V zadnjem času smo se začeli zavedati, da slanine ne smemo zavreči. Prav v tem delu je cela vrsta koristnih vitaminov, ki jih ob zaužitju vnesemo neposredno v telo. Vsebuje tudi železo, kalcij in druge minerale, zato ne potrebujemo še raznih prehranskih dodatkov v obliki tablet.
Neveljaven email naslov