Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S športom povezanim vsebinam, ki ste jih lahko ob današnjem prazniku športa že in še boste slišali na naših valovih, dodajamo tudi rubriko Veste, kaj jeste. Magistrica inženirka prehrane Katarina Katanec, ki se ukvarja tudi s svetovanjem profesionalnim športnikom, bo v nadaljevanju govorila predvsem o prehrani rekreativnih športnikov. Kdaj je zaradi ukvarjanja s športom treba spremeniti jedilnik in kako to storiti, pa sta glavni vprašanji, ki ju je zastavila Andreja Gradišar.
O prehrani predvsem rekreativnih športnikov z magistrico inženirko prehrane Katarino Katanec
Če so naši treningi visoko intenzivni, zahtevni, pogosti, potem je potrebno spremeniti prehrano, sicer se le držimo smernic zdravega prehranjevanja, uvodoma poudarja Katarina Katanec, mag. inž. prehrane. Pomembno je, da smo pozorni na primeren vnos beljakovin in ogljikovih hidratov, pa tudi tekočin, ki jih izgubimo med aktivnostjo.
"Če imamo trening zjutraj, bi svetovala, da se najprej nekaj poje. Je pa to znova odvisno do intenzivnosti vadbe. Če bo to lahek in ne predolg tek ter če smo imeli zvečer pozen obrok, ni slabo, če gremo teč brez obroka. Če smo pa že več kot 12 ur brez hrane, pa je nujno prej nekaj zaužiti."
Če treniramo popoldan ali zvečer, je priporočljivo, da jemo uro ali dve prej:
"Velikokrat se zgodi, da nekaj pojemo in mislimo, da gremo lahko čez 15 minut teč ali nekaj delat, pa potem ugotovimo, da ni najlažje. Sama kvaliteta vadbe je potem definitivno slabša."
Po vadbi zaužijmo vsaj nekaj ogljikovih hidratov in kvalitetnih beljakovin, da se zapolnijo zaloge glikogena in da se naše telo dobro regenerira. Primerna za to so jajca s kosom kruha, ovseni kosmiči, kos kruha in na njem kakšen bolj beljakovinski npr. čičerikin namaz.
S športom povezanim vsebinam, ki ste jih lahko ob današnjem prazniku športa že in še boste slišali na naših valovih, dodajamo tudi rubriko Veste, kaj jeste. Magistrica inženirka prehrane Katarina Katanec, ki se ukvarja tudi s svetovanjem profesionalnim športnikom, bo v nadaljevanju govorila predvsem o prehrani rekreativnih športnikov. Kdaj je zaradi ukvarjanja s športom treba spremeniti jedilnik in kako to storiti, pa sta glavni vprašanji, ki ju je zastavila Andreja Gradišar.
O prehrani predvsem rekreativnih športnikov z magistrico inženirko prehrane Katarino Katanec
Če so naši treningi visoko intenzivni, zahtevni, pogosti, potem je potrebno spremeniti prehrano, sicer se le držimo smernic zdravega prehranjevanja, uvodoma poudarja Katarina Katanec, mag. inž. prehrane. Pomembno je, da smo pozorni na primeren vnos beljakovin in ogljikovih hidratov, pa tudi tekočin, ki jih izgubimo med aktivnostjo.
"Če imamo trening zjutraj, bi svetovala, da se najprej nekaj poje. Je pa to znova odvisno do intenzivnosti vadbe. Če bo to lahek in ne predolg tek ter če smo imeli zvečer pozen obrok, ni slabo, če gremo teč brez obroka. Če smo pa že več kot 12 ur brez hrane, pa je nujno prej nekaj zaužiti."
Če treniramo popoldan ali zvečer, je priporočljivo, da jemo uro ali dve prej:
"Velikokrat se zgodi, da nekaj pojemo in mislimo, da gremo lahko čez 15 minut teč ali nekaj delat, pa potem ugotovimo, da ni najlažje. Sama kvaliteta vadbe je potem definitivno slabša."
Po vadbi zaužijmo vsaj nekaj ogljikovih hidratov in kvalitetnih beljakovin, da se zapolnijo zaloge glikogena in da se naše telo dobro regenerira. Primerna za to so jajca s kosom kruha, ovseni kosmiči, kos kruha in na njem kakšen bolj beljakovinski npr. čičerikin namaz.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov