Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kava na tešče pospeši izločanje želodčne kisline, ki je sicer namenjena razgrajevanju hrane. Sogovornica: prehranska terapevtka Alja Dimic iz Centra prehranske terapije Holistic.
Občutljivi želodci težje prenašajo poživila, ko so prazni
Če je kava vaša prva jutranja postaja, svojemu telesu ne delate ravno medvedje usluge, pove prehranska terapevtka Alja Dimic iz Centra prehranske terapije Holistic. S kavo, ki draži želodčno sluznico, ga obremenite, da je kasneje na hrano slabše pripravljeno.
"Nekdo, ki spije recimo samo kavo ali dve in šele potem poje nek beljakovinski obrok, morda ne prebavi vseh beljakovin in tudi drugih snovi v manjše delce. Po zaužitju občuti občutek nelagodja v želodcu, v žlički ali pa ga peče zgaga, imam prebavne težave."
Na dolgi rok s kavo na prazen želodec telo izčrpavate potrebnih hormonov, vitaminov in mineralov. Glava pa vas v primeru, da jutranjo kavo izpustite, boli zato, ker kofein dvigne krvni pritisk, določene hormone itd.
"Vsem priporočam, da se vzdržijo do 10 dni, in ko se naše telo spet privadi na normalno izločanje hormonov zjutraj, kot je recimo kortizol, se počutimo veliko bolje, kot smo se prej samo s prvo jutranjo kavo."
Kava na tešče pospeši izločanje želodčne kisline, ki je sicer namenjena razgrajevanju hrane. Sogovornica: prehranska terapevtka Alja Dimic iz Centra prehranske terapije Holistic.
Občutljivi želodci težje prenašajo poživila, ko so prazni
Če je kava vaša prva jutranja postaja, svojemu telesu ne delate ravno medvedje usluge, pove prehranska terapevtka Alja Dimic iz Centra prehranske terapije Holistic. S kavo, ki draži želodčno sluznico, ga obremenite, da je kasneje na hrano slabše pripravljeno.
"Nekdo, ki spije recimo samo kavo ali dve in šele potem poje nek beljakovinski obrok, morda ne prebavi vseh beljakovin in tudi drugih snovi v manjše delce. Po zaužitju občuti občutek nelagodja v želodcu, v žlički ali pa ga peče zgaga, imam prebavne težave."
Na dolgi rok s kavo na prazen želodec telo izčrpavate potrebnih hormonov, vitaminov in mineralov. Glava pa vas v primeru, da jutranjo kavo izpustite, boli zato, ker kofein dvigne krvni pritisk, določene hormone itd.
"Vsem priporočam, da se vzdržijo do 10 dni, in ko se naše telo spet privadi na normalno izločanje hormonov zjutraj, kot je recimo kortizol, se počutimo veliko bolje, kot smo se prej samo s prvo jutranjo kavo."
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov