Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Železo je četrti najpogostejši element zemeljske skorje, najpogosteje ga najdemo vezanega v različnih rudah. Kako pomemben element je železo, dokazuje tudi arheološko poimenovanje ene od stopenj razvoja človeštva. V naravi železo obstaja v različnih oksidacijskih stanjih oziroma oblikah, kaj pa v našem telesu?
Železo sodeluje v številnih metabolnih procesih, skrbi za prenos kisika in nastajanje rdečih krvničk
Železo je četrti najpogostejši element zemeljske skorje, najpogosteje ga najdemo vezanega v različnih rudah. Kako pomemben element je železo, dokazuje tudi arheološko poimenovanje ene od stopenj razvoja človeštva. V naravi železo obstaja v različnih oksidacijskih stanjih oziroma oblikah, kaj pa v našem telesu? Magistra farmacije Barbara Koder, Gorenjske lekarne:
Telo 70-kilogramskega moškega vsebuje približno 4 grame železa, ki s pomočjo beljakovin ves čas kroži po našem telesu v nekakšnem zaprtem krogu. Dnevno ga namreč izločimo samo 1 miligram, in sicer preko črevesja, ledvic in kože
Železo se v hrani nahaja v hemski in nehemski obliki. Hemsko železo najdemo v mesu, ribah in morskih sadežih, kjer je vezano v mioglobinu in hemoglobinu; nehemsko železo pa najdemo v žitih, semenih, oreščkih in zelenjavi. V naše telo se lažje in bolj učinkovito absorbira hemsko železo.
Za priporočen dnevni vnos železa (14 gramov) zadošča že 20 dag telečjih jeter; nehemsko železo pa je najbolje zastopano v polnozrnatih žitih, stročnicah, oreščkih in zeleni zelenjavi, ga pa naše telo slabše izkoristi
Železo je četrti najpogostejši element zemeljske skorje, najpogosteje ga najdemo vezanega v različnih rudah. Kako pomemben element je železo, dokazuje tudi arheološko poimenovanje ene od stopenj razvoja človeštva. V naravi železo obstaja v različnih oksidacijskih stanjih oziroma oblikah, kaj pa v našem telesu?
Železo sodeluje v številnih metabolnih procesih, skrbi za prenos kisika in nastajanje rdečih krvničk
Železo je četrti najpogostejši element zemeljske skorje, najpogosteje ga najdemo vezanega v različnih rudah. Kako pomemben element je železo, dokazuje tudi arheološko poimenovanje ene od stopenj razvoja človeštva. V naravi železo obstaja v različnih oksidacijskih stanjih oziroma oblikah, kaj pa v našem telesu? Magistra farmacije Barbara Koder, Gorenjske lekarne:
Telo 70-kilogramskega moškega vsebuje približno 4 grame železa, ki s pomočjo beljakovin ves čas kroži po našem telesu v nekakšnem zaprtem krogu. Dnevno ga namreč izločimo samo 1 miligram, in sicer preko črevesja, ledvic in kože
Železo se v hrani nahaja v hemski in nehemski obliki. Hemsko železo najdemo v mesu, ribah in morskih sadežih, kjer je vezano v mioglobinu in hemoglobinu; nehemsko železo pa najdemo v žitih, semenih, oreščkih in zelenjavi. V naše telo se lažje in bolj učinkovito absorbira hemsko železo.
Za priporočen dnevni vnos železa (14 gramov) zadošča že 20 dag telečjih jeter; nehemsko železo pa je najbolje zastopano v polnozrnatih žitih, stročnicah, oreščkih in zeleni zelenjavi, ga pa naše telo slabše izkoristi
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov